Muzejska zbirka

Pogovorni večer ob 30. obletnici Litostrojske stavke

vso.si 2017 12 07 obletnica litostrojske stavke muzej ljubljana 018. december 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 7. decembra, je v Muzeju slovenske osamosvojitve v Ljubljani potekal pogovorni večer ob 30. obletnici Litostrojske stavke, ki je pomembno vplivala na nadaljnji potek procesov demokratizacije in osamosvojitve. V pogovoru z naslovom »Razbitje partijskega monopola in začetek večstrankarskega sistema kot uvod v osamosvojitvene procese« sta sodelovala takratni udeleženec stavke v Litostroju Jože Erčulj in prvi predsednik Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre Slavko Kmetič.

Na začetku pogovora je navzoče pozdravil generalni sekretar dr. Božo Predalič, ki je dejal, da je pomembno, da se spominjamo dogodkov v času nastanka naše države, saj smo le tako lahko imuni na manipulacije in omalovaževanje osamosvojitvenih dogodkov s strani tistih, ki si osamosvojitve niso želeli.

Erčulj je sprva opisal, kako je nastalo podjetje Litostroj in kako je prišlo do stavke, se spomnil srečanja s Francetom Tomšičem in analiziral današnje stanje družbe, ko mnogi niti ne vedo več, kdo je France Tomšič in kako velik prispevek je prinesel k večstrankarskemu sistemu.

Kmetič je analiziral vlogo današnjih sindikatov in dejal: »Agenda leve mafije je, da izgubimo ves arhivski spomin na to, kar se je zgodilo, namesto da bi analizirali, kaj je bilo narobe? Volitve so rešitev. Če bi ljudje spoznali moč svojega glasu, da nagradijo ali utišajo tiste, ki so na oblasti, bi bile spremembe možne.« Spomnil je na ključne pridobitve stavke v Litostroju, ki so bile, da je bila beseda stavka sploh prvič omenjena, da je bil izvoljen stavkovni odbor, da je bila dana nezaupnica režimskim sindikatom in da so opozorili na zablode komunističnega režima.«

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Pogovorno omizje "Preprečitev mitinga resnice''

vso.si 2017 11 30 preprecitev mitinga resnice muzej ljubljana 011. december 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 30. novembra, je v Muzeju slovenske osamosvojitve potekalo pogovorno omizje na temo »Preprečitev mitinga resnice«, kar je bilo ključno za nadaljevanje procesa slovenske osamosvojitve. Gosta omizja z naslovom »Vloga Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre pri preprečitvi srbskega vdora v Slovenijo« sta bila Slavko Kmetič, predsednik sindikata in Franci Kokošar, član Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre in nadzornik lokomotiv.

Uvodoma je navzoče pozdravil generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič, ki je dejal, kako pomembno je, da se obeležujejo tovrstni dogodki za podrobno osvetlitev časa osamosvojitve, saj si danes mnogi prizadevajo, da bi ta čas omalovaževali, mu zmanjšali pomen ali pa celo po svoje kreirali potek procesa osamosvojitve Slovenije. Nato so si navzoči ogledali kratek film o vlogi Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre v procesih demokratizacije in osamosvojitve Slovenije.

Slavko Kmetič je sprva orisal razmere v Jugoslaviji in obrazložil, zakaj je do mitingov sploh prihajalo, kako je Milošević hitro prišel do popularnosti in kako se je krepila hegemonija Srbije. S Kokošarjem sta opisala, kako so se na železnici pripravljali na napovedan miting v Ljubljani, ki naj bi bil 1. 12. 1989, ter kako se je vse skupaj končalo. Na koncu sta poudarila še izjemen pomen, ki so ga imele železnice pri preprečitvi mitinga. "Policija je popolnoma minimizirala ali ignorirala vlogo železnice, čeprav je bila v resnici odločilna," je dejal Slavko Kmetič, Kokošar pa je pripomnil: ''Strojevodje smo bili mnenja, da je to, da ne vozimo mitingaških vlakov, naša dolžnost. Leta 2009 pa se je pojavila trditev, da ima posebne zasluge za to, da do mitinga ni prišlo, policija.'' Ob zaključku sta analizirala pomen preprečitve mitinga za nadaljnji proces osamosvajanja Slovenije. ''Preprečitev mitinga je zelo pomemben dogodek, ki se lahko postavi ob bok posvetu v Poljčah in ostalim velikim dogodkom,'' je sklenil Kmetič.

V Muzeju slovenske osamosvojitve je v tem času na ogled tudi priložnostna razstava, v kateri je razstavljena uniforma železničarjev iz takratnega obdobja. Muzej je odprt ob torkih in četrtkih od 10. do 14. ure ter ob sredah od 13. do 17. ure. Vabljeni!

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Mednarodna konferenca v Muzeju VSO

vso.si 2017 11 17 mednarodna konferenca muzej ljubljana 0118. november 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V Muzeju slovenske osamosvojitve na Cankarjevi cesti 11 v Ljubljani je v petek, 17. novembra, potekala mednarodna konferenca, na kateri je z referatom nastopil tudi Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO. Hojs je izraelskim udeležencem iz Israel Public Diplomacy Foruma in domačim iz Inštituta dr. Jožeta Pučnika, predstavil proces slovenske osamosvojitve in ob tem dejal: »Ni pomembno, koliko časa vojna traja, pomembno je, na kakšen način si izboriš samostojnost. Žal se pri nas omalovažuje osamosvojitev s krilatico, da je bila to ''zgolj'' desetdnevna vojna, vendar je bolj pomembno to, da smo imeli malo žrtev.«

Z referati na temo demokracije in varnosti so nastopili še prof. Eytan Gilboa, prof. Uriya Shavit, dr. Milan Zver in Boštjan Perne. Konference se je udeležil tudi generalni sekretar dr. Božo Predalič.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Razstava ''Koroška v osamosvojitveni vojni''

vso.si 2017 07 06 razstava koroska v vojni ljubljana 016. julij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve vabi na ogled priložnostne razstave ''Koroška v osamosvojitveni vojni'' v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve na Cankarjevi cesti 11 v Ljubljani. Razstavo si je mogoče ogledati ob torkih in četrtkih, od 10., do 14. ure ter ob sredah, od 13., do 17. ure. Vljudno vabljeni!

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Razstava ''Vojna za slovenijo'' v prostorih Državnega zbora RS

vso.si 2017 07 05 razstava v dz ljubljana 015. julij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve vabi v tednu od 3., do vključno 8. julija, v preddverje Državnega zbora RS na ogled razstave z naslovom ''Vojna za Slovenijo: poročanje slovenskih tiskanih medijev'', ki je nastala ob obeležitvi obletnice samostojnosti Republike Slovenije. Razstava ponuja sistematičen vpogled v poročanje dveh slovenskih tiskanih medijev, Dela in Dnevnika, o dogodkih v času vojne za Slovenijo. Razstavo si je možno ogledati do sobote, 8. julija, vsak delovnik, od 9., do 15. ure. Vljudno vabljeni!

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Akademija in razstava "Vojna za Slovenijo - poročanje slovenskih tiskanih medijev"

vso.si 2017 06 26 akademija porocanje medijev Ljubljana 0227. junij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V ponedeljek, 26. 6. 2017, sta v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve potekali akademija in odprtje razstave z naslovom "Vojna za Slovenijo - poročanje slovenskih tiskanih medijev".

Navzoče je uvodoma pozdravil generalni sekretar Združenja VSO Božo Predalič, na akademiji pa so sodelovali Janez Janša, Igor Bavčar in Tone Krkovič. Pogovor je povezoval moderator Igor Pirkovič.

Krkovič je spregovoril o razoroževanju slovenske Teritorialne obrambe, ki pa je v bistvu pomenila samorazorožitev, saj bi se med akterji težko našel kdo, ki ni slovenske narodnosti. Medtem, ko so nekateri mislili, da bo osamosvojitev Slovenije zgolj operetna, smo s postrojem pokazali, da  v resnici mislimo resno. Imeli smo vojsko, ki se je nikoli ne bomo sramovali. V nadaljevanju je poudaril, da je veličina vojne za samostojnost Slovenije v tem, da smo si Slovenci upali iti mimo vseh zveznih določil, kar predstavlja uspešno uporništvo, ki je pogoj za razvoj neodvisnega naroda.

Bavčar se je osredotočil na nasprotovanje osamosvojitvi Slovenije v takratnih tiskanih medijih. Izpostavil je, kako so nasprotniki (kot sta Veno Karbone oz. Neven Borak in Meden) v svojih objavah kar tekmovala, kdo bo bolj proti. Kučanova izjava, da osamosvojitev ni njegova intimna opcija ali izjava Stanovnika, so odmevale v medijih, saj to niso bili nepomembni ljudje. Dodal je tudi, da je bilo ob koncu oboroženih spopadov zoper agresorje podanih preko 300 ovadb, a vse so padle.

Tudi Janez Janša je potrdil, da je celotna resnica zapisana v tiskanih medijih tistega časa, le brati je treba in povezovati. Ko je nekoč ponovno bral Dnevnik iz leta 1991, je bil presenečen, da je bilo veliko stvari, zapisanih v takratnih medijih, nikoli več ponovljenih.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Pogovorno omizje ''Zavzetje skladišča JLA v Borovnici''

vso.si 2017 06 14 pogovorno omizje borovnica ljubljana 0115. junij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 14.6.2017 je v Muzeju slovenske osamosvojitve potekalo pogovorno omizje o zavzetju skladišča orožja JLA v Podstrmecu pri Borovnici.

Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs. V pogovoru sta sodelovala Tone Krkovič in Boris Mikuš, moderator pa je bil Marjan Soko. Krkovič je orisal razmere maja 1990, ko je potekala razorožitev TO, po njegovem samorazorožitev. Poudaril je, da se je Borovnica zgodila, ker smo bili razoroženi. Borovnica je bila logistična akcija stoletja, v kateri je 23 fantov brez žrtev, 28. junija 1991, drugi dan oboroženih spopadov v vojni za Slovenijo, zavzelo skladišče orožja JLA v Borovnici.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Pogovorno omizje o procesu proti četverici JBTZ

vso.si 2017 05 31 pogovorno omizje jbtz ljubljana 011. junij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 31. maja, je v Muzeju slovenske osamosvojitve potekalo pogovorno omizje z akterjema v procesu JBTZ: Janezom Janšo in Davidom Tasićem. Oba sta bila v letu 1988 novinarja tednika Mladina. 

Janša in Tasić sta uvodoma analizirala dogajanje v letu 1988 in potegnila vzporednice z današnjim dogajanjem. Tasić je ob tem izpostavil, da so Janša, Borštner, Zavrl in on sam, takrat osvajali prostor demokracije in da je bil boj težek. Janša pa je dejal, da ni dosti razlike od takrat, še več je birokracije. Janša je spomnil tudi na zborovanja Odbora za varstvo človekovih pravic, kjer se je pela celotne Zdravljica, potem pa so nam pustili le 7. kitico, kljub temu, da je celotna pesem izjemna po vsebini. Tasić je dejal, da je bilo vojaško povelje - zloglasni dokument, zaupno povelje št. 5044-3 - prvi materialni dokaz, da se nekaj pripravlja. Dokument je prišel do Tasića, ker je bil notranjepolitični urednik. Že po tedanji ustavi je bilo vmešavanje vojske v civilno sfero nelegalno. Janša je nato spomnil na veliko sprenevedanje takratnega političnega vrha, češ, da o aretacijah ni nič vedelo. Kasneje se je pokazalo, da ni bilo tako in da obstaja beležka iz Brionov, iz katere je razvidno, da sta se Kadijević in Kučan dogovarjala, koliko let zapora naj dobi vsak od vpletenih. Žalostno pa je dejstvo, da je veliko mladih danes nostalgičnih do časov, ki jih sploh ne pozna.

V nadaljevanju sta Tasić in Janša spregovorila tudi o tem, koliko informacij je prišlo mimo zaporniških oken v času zborovanj in oblikovanja kritične mase, ki je sprožila demokratične premike. Komentirala sta tudi spremembo, sprva oporečniškega tednika Mladina, ki je že kmalu zatem postal nenaklonjen osamosvojitvenim težnjam slovenskega naroda - naj spomnimo samo na objavo članka "Samostojna Slovenija, ne, hvala!" leta 1991. 

Na koncu je pesnik Tone Kuntner ponovil besedilo Ivana Cankarja, ki ga je izrekel Ivan Borštnar: "Jaz bratje pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo..." Po njegovem je to ključni stavek slovenske pomladi.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (foto: Robert Fojkar)

Razstava o procesu proti četverici JBTZ

vso.si 2017 05 31 rastava jbtz ljubljana 011. junij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je ob obletnici procesa proti četverici JBTZ v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve pripravilo priložnostno razstavo s slikami iz dogajanja leta 1988, ko se je na Roški cesti v Ljubljani rojevala slovenska pomlad. 

Ogled priložnostne razstave je mogoč po predhodnem dogovoru preko e-maila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

25-letnica mednarodnega priznanja Slovenije

vso.si 2017 05 22 omizje mednarodno priznanje slovenije ljubljana 0123. maj 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V ponedeljek, 22. maja, je v Muzeju slovenske osamosvojitve v Ljubljani potekal pogovorni večer ob 25-letnici mednarodnega priznanja Slovenije in sprejema v OZN, ki je bilo ravno na dan 22. 5. 1992.

Na pogovoru, ki ga je povezoval veleposlanik mag. Igor Senčar, sta sodelovala takratni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in nadškof dr. Anton Stres. Ob tem je Stres spomnil na besede papeža Janeza Pavla II: ''Kultura je podlaga za politično suverenost''. Takratni papež je, namreč, 12. 1. 1992 prišel v pisarno svetega sedeža in dejal: ''Jutri bomo priznali Slovenijo in Hrvaško, pripravite vse papirje''. 13. januarja je sledilo priznanje Vatikana in takratne evropske skupnosti. Rupel je na pogovornem omizju, med drugim, predstavil tudi svojo novo knjigo ''Železo in žamet'', ki je nastala ob 25-letnici vključitve Slovenije v mednarodno javnost.

Pogovora sta se udeležila predsednik Združenja VSO Aleš Hojs in generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Pogovorno omizje ''Majniška deklaracija 1989''

vso.si 2017 05 09 omizje majniska deklaracija 1989 ljubljana 0110. maj 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V torek, 9. maja, je v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve v Ljubljani potekalo pogovorno omizje ob obletnici Majniške deklaracije 1989. Majniška deklaracija 1989, ali kot jo pogosto poimenujejo druga MD, je bila politična izjava opozicijskih strank in je bila prebrana na zborovanju ob drugi aretaciji Janeza Janše na Kongresnem trgu 8. maja 1989, prebral pa jo je pesnik Tone Pavček.

Uvodoma je navzoče pozdravil Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO. V pogovoru, ki ga je moderiral Franci Feltrin, podpredsednik Združenja VSO in podpredsednik Kluba Demos, sta sodelovala dr. Dimitrij Rupel in dr. Stane Granda. Gosta sta orisala razmere, v katerih je nastala Majniška deklaracija 1989 in spomnila na izjemen pomen, ki ga ima deklaracija na proces osamosvojitve Slovenije. Spomnila sta se tudi prve Majniške deklaracije iz leta 1917 (letos mineva sto let od nastanka prve MD). Prva Majniška deklaracija je pomenila »Austro-exit«, kjer se je Avstro-Ogrska oblast izkazala za bolj pravno in demokratično državo kot Jugoslavija, saj je bila Majniška deklaracija 1917 napisana v vojnem času s protidržavno vsebino, pa takratna oblast piscev ni zapirala ali preganjala, kot je to počela komunistična oblast. Druga Majniška deklaracija 1989 je bila naravnana »Jugo-exit« in je pomenila nek presežek, saj je zahtevala samostojno državo za Slovence, kar je bilo nekaj novega. Majniša deklaracija 1989 je bila napisana v Ruplovem delovnem kabinetu, pri njenem snovanju pa so sodelovali Rupel, Janša, Požarnik, Bučar in Taufer. Rupel jo imenuje pisateljsko-demosovska deklaracija in izpostavlja, da je Majniška deklaracija 1989 nastala preden je padel Berlinski zid. Granda je ob tem spomnil še na pogum, ki so ga imeli pisci deklaracije in da je dober tekst vedno kratek.

V zaključnem delu je sledila razprava publike in gostov. 

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Slovensko pravosodje v samostojni državi

vso.si 2017 04 20 javna tribuna o slovenskem pravosodju ljubljana 0121. april 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 20. aprila, je v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve potekala javna tribuna ''Slovensko pravosodje v samostojni državi - od političnih procesov, do procesov, kjer so agresorji (JLA) oproščeni''. Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, ki je bil tudi moderator pogovornega večera. Na javni tribuni so sodelovali dr. Vinko Gorenak, Aleš Primc in Ingo Falk Pasch Wallersberg.

Dr. Vinko Gorenak je izpostavil, da je potrebno vsem sodnikom, ki so kršili človekove pravice pokazati vrata. V vseh postopkih, ki tečejo zoper poveljnike JLA, niti en agresor JLA ni bil obsojen. Zgleda, kot da smo 1991 imeli agresijo brez agresorja.

Ingo Pasch Wallersberg je opozoril, da po mestu stojijo kipi najhujših zločincev Kidriča, Kardelja, z vojaško častjo pa je bil obnovljen kip Ivana Mačka Matije. Vsi ti kipi sodijo v muzej, ne pa pred vlado, predsednika države in pred pomorjene žrtve v Kočevskem Rogu. Spomnil je tudi na komunistična koncentracijska taborišča, kajti tudi sam je bil z mamo in bratom taboriščnik v enem od njih. Z mamo pravi, da ne ve, kaj so počeli, moralo pa je biti nekaj groznega, kajti mama nikoli več ni bila normalna. Z bratom sta preživela po zaslugi Poljakinje, ki jima je skozi ograjo metala koščke kruha. Spomnil je tudi na primer oprostitve agresorjev Trifunovića in Popova v Gornji Radgoni. Opozoril je, da se pri našem sodstvu pojavlja nerazumljivo stališče, da je bila jugo vojska v Sloveniji upravičena.

Aleš Primc je predstavil rezultate dela Odbora 2014, ki se bori za pravico v pravosodju. Včasih se rezultati, kot je boj za pravico v pravosodju, ne poznajo takoj. Vztrajati je potrebno. Med pomembnimi dosežki Odbora 2014 je bil izpostavljen kadrovski dosežek, da imajo v sedanji sestavi vsi ustavni sodniki starost pod 50 let. Nadalje je Primc dejal, da moramo naprej gledati z optimizmom, da podpira delo g. Pascha in, da se uredijo povojne tematike. Odnos do mrtvih je temelj civilizacije. Civilizacija se je začela, ko je človek pokopal človeka - žival ne pokoplje mrtvega telesa druge živali. V Sloveniji se je zgodilo, da je oblast pristala na ravni živali. Vladajo nam živali. Preteklost nas bo vlekla k tlom, dokler je ne uredimo. Mrtve je potrebno pokopati. Zločin se ne izplača, tega se je potrebno zavedati in to zavedanje prenesti na prihodnje generacije.

Nadalje je Gorenak dejal, da je med uspehi Odbora 2014 tudi dejstvo, da je leta 2016 Državni zbor soglasno glasoval proti kandidatki, odvetnici, ki je bila imenovana za višjo sodnico. To je prvi primer, da poslanci niso potrdili sodnika. V sodstvu žal ni odgovornosti. V Nemčiji mora sodnik v primeru krive sodbe škodo in stroške sam povrniti oškodovancu. Potrebno je narediti register sodnikov in sodb ter vzpostaviti mehanizem, da imajo možnost napredovanja sodniki z najmanj spornimi sodbami.

Primc je še dodal, da v Sloveniji sodniki sami s svojim delom povzročajo, da zaupanja v sodstvo ni več. Z zmago na volitvah moramo povrniti zaupanje v pravosodje. Če pravosodja ne bomo uredili, bodo ljudje začeli jemati pravico v svoje roke, kar pa nam ni v interesu.

V zaključnem delu je bilo rečeno, da smo prišli od stavka ''Sodbe sodišč se ne komentira javno, ampak se spoštuje'', do stavka ''Dolžnost naša je, da kritiziramo, če se ne strinjamo''.

Vitomir Gros je v razpravi izpostavil, da bo potrebna revizija procesov ter plačilo odškodnin in javno opravičilo prizadetim v postopkih. Spomnil je tudi na primer Bučarja. Ko je seznanil naše rojake v Argentini s podatkom, da je Bučar postal predsednik Državnega zbora, so mu zgroženo rekli: ''A ta zločinec Bučar je sedaj predsednik Državnega zbora, ki je v Pliberku 1945 beguncem na vagonih kradel ure?'' Gros ne more razumeti, kako so mu lahko sedaj napisali 5 cm debelo knjigo, brez, da bi bilo notri omenjeno to, že večkrat izpričano dejstvo?

V razpravi so bile analizirane tudi prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Muzejsko zbirko obiskala skupina Ženskega odbora SDS

vso.si 2017 03 22 zenski odbor sds obisk muzeja ljubljana 0124. marec 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 22. marca, je Muzej slovenske osamosvojitve v Ljubljani obiskala skupina Ženskega odbora SDS Savinjsko-Šaleške regije. Skozi vodstvo po razstavah ''Zadeva 57'', ''Demos v pripravah na prve večstrankarske volitve po II. svetovni vojni'', ''Razorožitev Slovenije'' in ''Niso bili vsi ZA'', so se obiskovalke seznanile s celotnim procesom demokratizacije in osamosvojitve Slovenije, pri katerem so mnoge tudi posredno sodelovale.

Ogled muzeja je mogoč po predhodnem dogovoru na elektronski naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali na telefonsko številko: 08 382 3530.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

''Zadeva 57'' - Prispevki slovenskih intelektualcev k osamosvojitvi

vso.si 2017 02 22 obletnica 57 nove revije ljubljana 0123. februar 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Ob 30. obletnici 57. številke Nove revije je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve v sredo, 22. februarja, v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve v Ljubljani, pripravilo razstavo in okroglo mizo "Zadeva 57" - Prispevki slovenskih intelektualcev k osamosvojitvi.

Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs. Na okrogli mizi, ki jo je povezoval zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič, sta sodelovala glavni in odgovorni urednik Nove revije ter pisca prispevkov za slovenski nacionalni program dr. Dimitrij Rupel in Niko Grafenauer. Gosta sta orisala takratne razmere, današnji pogled na takratno analizo stanja slovenske družbe znotraj Jugoslavije in pritiske, ki so se vrstili na urednika po izdaji 57. številke. Grafenauer se spominja, da je že sama Nova revija dosegla jugoslovansko pozornost in pozornost partije, vprašanje pa je, kako to, da so izid 57. številke sploh dopustili? Prispevki za slovenski nacionalni program, ki so bili objavljeni v 57. številki Nove revije, so zastavili nacionalni program, ki ga je podedoval Demos in je bil izhodišče za osamosvojitev Slovenije.

Okrogli mizi je sledila otvoritev razstave ''Zadeva 57'', ki govori o nasprotovanju zoper 57. številko Nove revije. Sedem let kasneje, so bili v reviji Ampak - Zadeva 57 zbrani zapisi in objave, ki so se norčevali iz avtorjev in vsebine 57. številke Nove revije.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku

vso.si 2017 02 09 ob kulturnem prazniku muzej ljubljana 0110. februar 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 9. februarja, je v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve v Ljubljani potekala prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V umetniškem programu sta z ljubezensko pesmijo in domoljubnimi recitali Prešernove poezije nastopila učenka solo petja Glasbene šole Sevnica Sara Praznik ter dramski igralec in pesnik Tone Kuntner. Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, osrednji govornik na prireditvi pa je bil predsednik Območnega odbora Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica Matjaž Lulik. Prireditev je povezovala članica predsedstva Združenja VSO Martina Prevejšek.

Osrednji govor lahko preberete tukaj

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Otvoritev Muzejske zbirke Združenja VSO

vso.si 2016 12 21 odprtje muzejske zbirke ljubljana 0122. december 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v sredo, 21. decembra, v pritličju prostorov na Cankarjevi cesti 11 v Ljubljani, odprlo muzej slovenske osamosvojitve. Odprtja muzeja so se poleg vodstva in članov Združenja VSO, udeležili tudi načelnik generalštaba SV generalmajor dr. Andrej Osterman z delegacijo, evropska poslanka Patricija Šulin, poslanci v Državnemu zboru RS ter poslanci prvega sklica parlamenta 1990.

V uvodnem pozdravu in nagovoru se je predsednik Združenja VSO Aleš Hojs zahvalil vsem članom in donatorjem, ki so s svojimi prispevki podprli projekt, ki je bil sen vseh domoljubov že 25 let. Muzejska zbirka obsega čas in dogodke iz časa demokratizacije: JBTZ, 57. številka Nove revije s prispevki za slovenski nacionalni program, Majniška deklaracija, priprava Demosa na prve večstrankarske volitve po II. svetovni vojni ter proces slovenske osamosvojitve - razorožitev TO RS, vojna za Slovenijo in mednarodno priznanje. Tehnično in vsebinsko se bo razstava v prihodnje še bogatila. 

Kulturni program je s petjem slovenske in evropske himne obogatil Robert Fojkar, obiskovalci pa so si po uradnem delu ogledali razstavne eksponate. Ogled muzeja je mogoč po predhodnem dogovoru na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Muzej slovenske osamosvojitve

VSO - muzej lokacija 115. november 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve si že tretjo leto zaporedoma prizadeva, da bi najpomembnejše obdobje naše zgodovine, našo osamosvojitev, predstavilo tudi s tematskim muzejem, ki bi bil posvečen le temu zgodovinskemu obdobju. Tako smo že v letu 2014 na MORS naslovili prošnjo za možnost pridobitve ustreznih prostorov, a smo prejeli odgovor, da primernega prostora v središču Ljubljane nimajo. Septembra 2015 sem se kot predsednik Združenja VSO sestal z ljubljanskim županom g. Jankovićem, ki je pozdravil idejo o postavitvi takšnega muzeja, a je tudi on dogovoril, da mestna občina ne razpolaga s primernim prostorom v centru Ljubljane. Sledila je prošnja Ministrstvu za kulturo, kjer so prav tako odgovorili, da primernih prostorov nimajo (kljub dejstvu, da je polovica Kazine prazna!). Nazadnje smo se obrnili še na predsednika vlade dr. Mira Cerarja, s predlogom, da se del prostorov na Beethovnovi ulici (nad prostori nekdanjih zaporov Udbe), ki so že vrsto let prazni in nevzdrževani, nameni muzeju slovenske osamosvojitve. Od vseh naprošenih za prostore (edino predsednik vlade dr. Miro Cerar niti odgovoril ni), smo dobili negativne odgovore, zato smo intenzivirali napore za pridobitev lastniških prostorov namenjenih muzeju osamosvojitve.

Predsedstvo Združenja VSO je na svoji seji, dne 7. 9. 2016, sprejelo sklep, s katerim je predsedniku dalo mandat za pripravo vzdržne finančne konstrukcije in izvedbo nakupa prostorov, primernih za muzej. Tako se je v mesecu septembru 2016 ponudila priložnost nakupa ustreznih prostorov v samem centru Ljubljane, na Cankarjevi 11 (v neposredni bližini parlamenta, opere, galerij). Gre za prostore, kjer je nekoč domoval Ameriški kulturni center (prostor, ki je v zadnjem obdobju znan pod udbovskim nazivom »Sončnica«), kasneje je bila v njih najemnik stranka Nova Slovenija, v juliju 2016 pa jih je Mestna občina Ljubljana na javni dražbi prodala.

V Združenju VSO smo naložbo v prostore financirali deloma z lastnimi sredstvi (članarina, sponzorska sredstva in donacije), deloma pa z dolgoročnim (10 letnim) kreditom, katerega odplačilo glavnice in obresti ne presega sredstev, ki jih zberemo s članarino in donacijami. Načrtujemo, da bomo uradno otvoritev muzeja izvedli še v letošnjem letu, dokončno ureditev, ki zahteva precejšnja dodatna finančna vlaganja (tehnična in ostala oprema), pa v prihodnjih letih, kolikor nam bodo dopuščala finančna sredstva.

Vsem našim članom, simpatizerjem, sponzorjem, donatorjem in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k prvemu koraku, do končne ureditve Muzeja slovenske osamosvojitve, se iskreno zahvaljujem. Verjamem, da boste tudi v prihodnje, po svojih močeh pomagali, da bo muzej tehnično in vsebinsko verodostojen pomnik časom, ko smo si Slovenci izborili svojo državo.

Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO

Obvestila članom

Kontakt

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana

tel.: 08 382 35 30

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Z uporabo naših spletnih storitev soglašate z uporabo piškotkov. Želim izvedeti več >>