Muzejska zbirka

Pogovorno omizje ''Majniška deklaracija 1989''

vso.si 2017 05 09 omizje majniska deklaracija 1989 ljubljana 0110. maj 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V torek, 9. maja, je v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve v Ljubljani potekalo pogovorno omizje ob obletnici Majniške deklaracije 1989. Majniška deklaracija 1989, ali kot jo pogosto poimenujejo druga MD, je bila politična izjava opozicijskih strank in je bila prebrana na zborovanju ob drugi aretaciji Janeza Janše na Kongresnem trgu 8. maja 1989, prebral pa jo je pesnik Tone Pavček.

Uvodoma je navzoče pozdravil Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO. V pogovoru, ki ga je moderiral Franci Feltrin, podpredsednik Združenja VSO in podpredsednik Kluba Demos, sta sodelovala dr. Dimitrij Rupel in dr. Stane Granda. Gosta sta orisala razmere, v katerih je nastala Majniška deklaracija 1989 in spomnila na izjemen pomen, ki ga ima deklaracija na proces osamosvojitve Slovenije. Spomnila sta se tudi prve Majniške deklaracije iz leta 1917 (letos mineva sto let od nastanka prve MD). Prva Majniška deklaracija je pomenila »Austro-exit«, kjer se je Avstro-Ogrska oblast izkazala za bolj pravno in demokratično državo kot Jugoslavija, saj je bila Majniška deklaracija 1917 napisana v vojnem času s protidržavno vsebino, pa takratna oblast piscev ni zapirala ali preganjala, kot je to počela komunistična oblast. Druga Majniška deklaracija 1989 je bila naravnana »Jugo-exit« in je pomenila nek presežek, saj je zahtevala samostojno državo za Slovence, kar je bilo nekaj novega. Majniša deklaracija 1989 je bila napisana v Ruplovem delovnem kabinetu, pri njenem snovanju pa so sodelovali Rupel, Janša, Požarnik, Bučar in Taufer. Rupel jo imenuje pisateljsko-demosovska deklaracija in izpostavlja, da je Majniška deklaracija 1989 nastala preden je padel Berlinski zid. Granda je ob tem spomnil še na pogum, ki so ga imeli pisci deklaracije in da je dober tekst vedno kratek.

V zaključnem delu je sledila razprava publike in gostov. 

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Slovensko pravosodje v samostojni državi

vso.si 2017 04 20 javna tribuna o slovenskem pravosodju ljubljana 0121. april 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 20. aprila, je v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve potekala javna tribuna ''Slovensko pravosodje v samostojni državi - od političnih procesov, do procesov, kjer so agresorji (JLA) oproščeni''. Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, ki je bil tudi moderator pogovornega večera. Na javni tribuni so sodelovali dr. Vinko Gorenak, Aleš Primc in Ingo Falk Pasch Wallersberg.

Dr. Vinko Gorenak je izpostavil, da je potrebno vsem sodnikom, ki so kršili človekove pravice pokazati vrata. V vseh postopkih, ki tečejo zoper poveljnike JLA, niti en agresor JLA ni bil obsojen. Zgleda, kot da smo 1991 imeli agresijo brez agresorja.

Ingo Pasch Wallersberg je opozoril, da po mestu stojijo kipi najhujših zločincev Kidriča, Kardelja, z vojaško častjo pa je bil obnovljen kip Ivana Mačka Matije. Vsi ti kipi sodijo v muzej, ne pa pred vlado, predsednika države in pred pomorjene žrtve v Kočevskem Rogu. Spomnil je tudi na komunistična koncentracijska taborišča, kajti tudi sam je bil z mamo in bratom taboriščnik v enem od njih. Z mamo pravi, da ne ve, kaj so počeli, moralo pa je biti nekaj groznega, kajti mama nikoli več ni bila normalna. Z bratom sta preživela po zaslugi Poljakinje, ki jima je skozi ograjo metala koščke kruha. Spomnil je tudi na primer oprostitve agresorjev Trifunovića in Popova v Gornji Radgoni. Opozoril je, da se pri našem sodstvu pojavlja nerazumljivo stališče, da je bila jugo vojska v Sloveniji upravičena.

Aleš Primc je predstavil rezultate dela Odbora 2014, ki se bori za pravico v pravosodju. Včasih se rezultati, kot je boj za pravico v pravosodju, ne poznajo takoj. Vztrajati je potrebno. Med pomembnimi dosežki Odbora 2014 je bil izpostavljen kadrovski dosežek, da imajo v sedanji sestavi vsi ustavni sodniki starost pod 50 let. Nadalje je Primc dejal, da moramo naprej gledati z optimizmom, da podpira delo g. Pascha in, da se uredijo povojne tematike. Odnos do mrtvih je temelj civilizacije. Civilizacija se je začela, ko je človek pokopal človeka - žival ne pokoplje mrtvega telesa druge živali. V Sloveniji se je zgodilo, da je oblast pristala na ravni živali. Vladajo nam živali. Preteklost nas bo vlekla k tlom, dokler je ne uredimo. Mrtve je potrebno pokopati. Zločin se ne izplača, tega se je potrebno zavedati in to zavedanje prenesti na prihodnje generacije.

Nadalje je Gorenak dejal, da je med uspehi Odbora 2014 tudi dejstvo, da je leta 2016 Državni zbor soglasno glasoval proti kandidatki, odvetnici, ki je bila imenovana za višjo sodnico. To je prvi primer, da poslanci niso potrdili sodnika. V sodstvu žal ni odgovornosti. V Nemčiji mora sodnik v primeru krive sodbe škodo in stroške sam povrniti oškodovancu. Potrebno je narediti register sodnikov in sodb ter vzpostaviti mehanizem, da imajo možnost napredovanja sodniki z najmanj spornimi sodbami.

Primc je še dodal, da v Sloveniji sodniki sami s svojim delom povzročajo, da zaupanja v sodstvo ni več. Z zmago na volitvah moramo povrniti zaupanje v pravosodje. Če pravosodja ne bomo uredili, bodo ljudje začeli jemati pravico v svoje roke, kar pa nam ni v interesu.

V zaključnem delu je bilo rečeno, da smo prišli od stavka ''Sodbe sodišč se ne komentira javno, ampak se spoštuje'', do stavka ''Dolžnost naša je, da kritiziramo, če se ne strinjamo''.

Vitomir Gros je v razpravi izpostavil, da bo potrebna revizija procesov ter plačilo odškodnin in javno opravičilo prizadetim v postopkih. Spomnil je tudi na primer Bučarja. Ko je seznanil naše rojake v Argentini s podatkom, da je Bučar postal predsednik Državnega zbora, so mu zgroženo rekli: ''A ta zločinec Bučar je sedaj predsednik Državnega zbora, ki je v Pliberku 1945 beguncem na vagonih kradel ure?'' Gros ne more razumeti, kako so mu lahko sedaj napisali 5 cm debelo knjigo, brez, da bi bilo notri omenjeno to, že večkrat izpričano dejstvo?

V razpravi so bile analizirane tudi prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Muzejsko zbirko obiskala skupina Ženskega odbora SDS

vso.si 2017 03 22 zenski odbor sds obisk muzeja ljubljana 0124. marec 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 22. marca, je Muzej slovenske osamosvojitve v Ljubljani obiskala skupina Ženskega odbora SDS Savinjsko-Šaleške regije. Skozi vodstvo po razstavah ''Zadeva 57'', ''Demos v pripravah na prve večstrankarske volitve po II. svetovni vojni'', ''Razorožitev Slovenije'' in ''Niso bili vsi ZA'', so se obiskovalke seznanile s celotnim procesom demokratizacije in osamosvojitve Slovenije, pri katerem so mnoge tudi posredno sodelovale.

Ogled muzeja je mogoč po predhodnem dogovoru na elektronski naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali na telefonsko številko: 08 382 3530.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

''Zadeva 57'' - Prispevki slovenskih intelektualcev k osamosvojitvi

vso.si 2017 02 22 obletnica 57 nove revije ljubljana 0123. februar 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Ob 30. obletnici 57. številke Nove revije je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve v sredo, 22. februarja, v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve v Ljubljani, pripravilo razstavo in okroglo mizo "Zadeva 57" - Prispevki slovenskih intelektualcev k osamosvojitvi.

Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs. Na okrogli mizi, ki jo je povezoval zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič, sta sodelovala glavni in odgovorni urednik Nove revije ter pisca prispevkov za slovenski nacionalni program dr. Dimitrij Rupel in Niko Grafenauer. Gosta sta orisala takratne razmere, današnji pogled na takratno analizo stanja slovenske družbe znotraj Jugoslavije in pritiske, ki so se vrstili na urednika po izdaji 57. številke. Grafenauer se spominja, da je že sama Nova revija dosegla jugoslovansko pozornost in pozornost partije, vprašanje pa je, kako to, da so izid 57. številke sploh dopustili? Prispevki za slovenski nacionalni program, ki so bili objavljeni v 57. številki Nove revije, so zastavili nacionalni program, ki ga je podedoval Demos in je bil izhodišče za osamosvojitev Slovenije.

Okrogli mizi je sledila otvoritev razstave ''Zadeva 57'', ki govori o nasprotovanju zoper 57. številko Nove revije. Sedem let kasneje, so bili v reviji Ampak - Zadeva 57 zbrani zapisi in objave, ki so se norčevali iz avtorjev in vsebine 57. številke Nove revije.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku

vso.si 2017 02 09 ob kulturnem prazniku muzej ljubljana 0110. februar 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 9. februarja, je v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve v Ljubljani potekala prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V umetniškem programu sta z ljubezensko pesmijo in domoljubnimi recitali Prešernove poezije nastopila učenka solo petja Glasbene šole Sevnica Sara Praznik ter dramski igralec in pesnik Tone Kuntner. Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, osrednji govornik na prireditvi pa je bil predsednik Območnega odbora Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica Matjaž Lulik. Prireditev je povezovala članica predsedstva Združenja VSO Martina Prevejšek.

Osrednji govor lahko preberete tukaj

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Otvoritev Muzejske zbirke Združenja VSO

vso.si 2016 12 21 odprtje muzejske zbirke ljubljana 0122. december 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v sredo, 21. decembra, v pritličju prostorov na Cankarjevi cesti 11 v Ljubljani, odprlo muzej slovenske osamosvojitve. Odprtja muzeja so se poleg vodstva in članov Združenja VSO, udeležili tudi načelnik generalštaba SV generalmajor dr. Andrej Osterman z delegacijo, evropska poslanka Patricija Šulin, poslanci v Državnemu zboru RS ter poslanci prvega sklica parlamenta 1990.

V uvodnem pozdravu in nagovoru se je predsednik Združenja VSO Aleš Hojs zahvalil vsem članom in donatorjem, ki so s svojimi prispevki podprli projekt, ki je bil sen vseh domoljubov že 25 let. Muzejska zbirka obsega čas in dogodke iz časa demokratizacije: JBTZ, 57. številka Nove revije s prispevki za slovenski nacionalni program, Majniška deklaracija, priprava Demosa na prve večstrankarske volitve po II. svetovni vojni ter proces slovenske osamosvojitve - razorožitev TO RS, vojna za Slovenijo in mednarodno priznanje. Tehnično in vsebinsko se bo razstava v prihodnje še bogatila. 

Kulturni program je s petjem slovenske in evropske himne obogatil Robert Fojkar, obiskovalci pa so si po uradnem delu ogledali razstavne eksponate. Ogled muzeja je mogoč po predhodnem dogovoru na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Muzej slovenske osamosvojitve

VSO - muzej lokacija 115. november 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve si že tretjo leto zaporedoma prizadeva, da bi najpomembnejše obdobje naše zgodovine, našo osamosvojitev, predstavilo tudi s tematskim muzejem, ki bi bil posvečen le temu zgodovinskemu obdobju. Tako smo že v letu 2014 na MORS naslovili prošnjo za možnost pridobitve ustreznih prostorov, a smo prejeli odgovor, da primernega prostora v središču Ljubljane nimajo. Septembra 2015 sem se kot predsednik Združenja VSO sestal z ljubljanskim županom g. Jankovićem, ki je pozdravil idejo o postavitvi takšnega muzeja, a je tudi on dogovoril, da mestna občina ne razpolaga s primernim prostorom v centru Ljubljane. Sledila je prošnja Ministrstvu za kulturo, kjer so prav tako odgovorili, da primernih prostorov nimajo (kljub dejstvu, da je polovica Kazine prazna!). Nazadnje smo se obrnili še na predsednika vlade dr. Mira Cerarja, s predlogom, da se del prostorov na Beethovnovi ulici (nad prostori nekdanjih zaporov Udbe), ki so že vrsto let prazni in nevzdrževani, nameni muzeju slovenske osamosvojitve. Od vseh naprošenih za prostore (edino predsednik vlade dr. Miro Cerar niti odgovoril ni), smo dobili negativne odgovore, zato smo intenzivirali napore za pridobitev lastniških prostorov namenjenih muzeju osamosvojitve.

Predsedstvo Združenja VSO je na svoji seji, dne 7. 9. 2016, sprejelo sklep, s katerim je predsedniku dalo mandat za pripravo vzdržne finančne konstrukcije in izvedbo nakupa prostorov, primernih za muzej. Tako se je v mesecu septembru 2016 ponudila priložnost nakupa ustreznih prostorov v samem centru Ljubljane, na Cankarjevi 11 (v neposredni bližini parlamenta, opere, galerij). Gre za prostore, kjer je nekoč domoval Ameriški kulturni center (prostor, ki je v zadnjem obdobju znan pod udbovskim nazivom »Sončnica«), kasneje je bila v njih najemnik stranka Nova Slovenija, v juliju 2016 pa jih je Mestna občina Ljubljana na javni dražbi prodala.

V Združenju VSO smo naložbo v prostore financirali deloma z lastnimi sredstvi (članarina, sponzorska sredstva in donacije), deloma pa z dolgoročnim (10 letnim) kreditom, katerega odplačilo glavnice in obresti ne presega sredstev, ki jih zberemo s članarino in donacijami. Načrtujemo, da bomo uradno otvoritev muzeja izvedli še v letošnjem letu, dokončno ureditev, ki zahteva precejšnja dodatna finančna vlaganja (tehnična in ostala oprema), pa v prihodnjih letih, kolikor nam bodo dopuščala finančna sredstva.

Vsem našim članom, simpatizerjem, sponzorjem, donatorjem in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k prvemu koraku, do končne ureditve Muzeja slovenske osamosvojitve, se iskreno zahvaljujem. Verjamem, da boste tudi v prihodnje, po svojih močeh pomagali, da bo muzej tehnično in vsebinsko verodostojen pomnik časom, ko smo si Slovenci izborili svojo državo.

Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO

Obvestila članom

Kontakt

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana

tel.: 08 382 35 30

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Z uporabo naših spletnih storitev soglašate z uporabo piškotkov. Želim izvedeti več >>