Novice

Pristava 1990 - 2017

vso.si 2017 09 07 pristava 028. september 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 7. septembra 2017, je v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve na Pristavi nad Stično, ob 27. obletnici sprejetja strateških dokumentov, ki so bili temeljna podlaga za zaključno fazo organiziranja simbioze vojaško-policijske organizacije Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), potekala prireditev Pristava 1990-2017.  

Na Pristavi nad Stično v Občini Ivančna Gorica je ravno na ta dan, pred 27. leti (7. 9. 1990), potekal sestanek, ki je prišel v zgodovino, saj je bil na njem sprejet in potrjen dokument za vojaško zavarovanje osamosvajanja Republike Slovenije, ki je bil v junijsko-julijskih dneh leta 1991 uporabljen v vojni za Slovenijo. V Direktivi za obrambo Slovenije v primeru agresije JLA na Slovenijo, je bila jugoslovanska armada tudi prvič jasno opredeljena kot morebitni agresor oziroma ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev. Prav tako so bili na sestanku sprejeti in formalizirani strateški dokumenti, ki so bili temeljna podlaga za zaključno fazo organiziranja simbioze vojaško-policijske organizacije MSNZ, na kateri je temeljila uspešna obramba.

Na sestanku na Pristavi so najpomembnejši akterji MSNZ-ja: Janez Janša, Igor Bavčar, Tone Krkovič, Jože Kolenc in Vinko Beznik, analizirali položaj in dotakratne ukrepe ter dorekli globalni načrt delovanja narodne zaščite, v katerega je bila, kot neločljivi del, vključena tudi slovenska policija. Tone Krkovič, kot načelnik MSNZ, je po tem sestanku z nekaterimi sodelavci izdelal potrebne dokumente in delovne karte.

Osnovni vojni načrt narodne zaščite je bil preprost in logičen. V primeru oboroženega posega JLA bi morala narodna zaščita zavarovati ključne objekte, hkrati pa s hitrimi napadi na skladišča orožja in vojaške opreme zagotoviti možnosti za vpoklic popolnih formacij Teritorialne obrambe. Izdelani so bili podrobni načrti za posamezna skladišča in druge objekte. V svojih osnovnih zamislih so se ti načrti ob agresiji JLA junija 1991 potrdili tudi v praksi.

Uvodoma sta navzoče pozdravila župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs. Župan Dušan Strnad je dejal, da je Združenje VSO edino društvo, ki ohranja spomin na svetle čase osamosvojitve. Po njegovih besedah je potrebno gojiti spomin in učiti mlade o časih osamosvajanja Slovenije, ko je bilo potrebno izkazati veliko poguma. Župan je poudaril, da je Zbornik slovenskih domoljubni pesmi Mati domovina, ki ga je pripravil Anton Krkovič, pomemben prispevek k poglabljanju narodne zavesti pri mladih.

Predsednik Združenja VSO Aleš Hojs pa je spomnil, da je bil uspeh vojne iz Slovenije tudi to, da je vojna minila z malo žrtvami. Ob tem pa je izrazil obžalovanje, da je občinski svet v Slovenj Gradcu zavrnil pobudo Bojana Navodnika, da bi ulico v občini poimenovali po njihovem občanu Vincencu Repniku, ki ga je 28. 6. 1991 ubil pripadnik agresorske Jugoslovanske armade, ko je branil samostojnost RS. Po mnenju Hojsa je zato pomembno, da se zbiramo na mestih, ki so bila pomembna v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije ter s tem ozaveščamo ljudi. Hojs je opozoril tudi na problem, ki ga v krščanskem izročilu vidi določen krog ljudi – ob tem je spomnil na odzive ob blagoslovu OŠ Polica pri Grosupljem. Pozval je civilno družbo in društva, da se zoperstavijo omalovaževanju osamosvojitve in krščanskega izročila.

Osrednji govornik na prireditvi je bil prvi vojaški duhovnik in prvi vojaški vikar v samostojni Republiki Sloveniji ter takratni udeleženec vojne za Slovenijo 1991 msgr. dr. Jože Plut. V svojem nagovoru se je spomnil tistih časov z besedami: »Klic k svobodi, k samostojnosti in demokraciji je bil tako močan, da mu trajno ni moglo nič nasprotovati. Pač! Nasprotovanja so bila, glasna in močna, pa tudi sistemska in tiha v ozadju in iz ozadja. Strah pred izgubo »samoupravne moči« pri nosilcih in njihovih dedičih je bil velik …Nekateri posamezniki, nekatere skupine in nekatere tako imenovane »organizacije delovnega ljudstva« so dolgo sicer nasprotovale temu klicu na mnoge načine, potem pa so se pragmatično uklonile. Ustaviti klica po svobodi, demokraciji in samostojnosti pa več ni bilo mogoče.« Plut se je vsem, ki so sodelovali pri osamosvojitvi Slovenije tudi zahvalil: »Neglede na to, ali je komu posameznik vešč ali ne, so nekateri v poznih osemdesetih in začetnih devetdesetih opravili odlično delo, druga pa ga niso. Ko so nekateri s prikritim strahom v ozadju sledili procesom z rahlo zavoro in pasivno distanco, so drugi naredili, kar je bilo takrat potrebno. Tudi možje, ki so se sestali na tej lokaciji in drugi, ki so tudi pozneje na različne načine branili samostojnost. Pripraviti celoten proces osamosvajanja ni mala stvar. Predvideti mnogo potrebnih razsežnost, vključno z obrambno… Nedvomno gre vsem, ki so na različnih področjih (duhovnem, kulturnem, gospodarskem, političnem, varnostnem, obrambnem…) naredili odločilne korake ob pravem času, neizmerno priznanje. Čestitka in hvala!«

V kulturnem programu je z domoljubno pesmijo sodelovala Vokalna skupina Šentviški slavčki iz Šentvida pri Stični. Na prireditvi so bili prisotni tudi praporščaki Združenja VSO.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Obvestila članom

Kontakt

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana

tel.: 08 382 35 30

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Z uporabo naših spletnih storitev soglašate z uporabo piškotkov. Želim izvedeti več >>