Novice

POGOVORNO OMIZJE ''ZAVZETJE SKLADIŠČA JLA V BOROVNICI''

vso.si 2017 06 14 pogovorno omizje borovnica ljubljana 0115. junij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 14.6.2017 je v Muzeju slovenske osamosvojitve potekalo pogovorno omizje o zavzetju skladišča orožja JLA v Podstrmecu pri Borovnici.

Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs. V pogovoru sta sodelovala Tone Krkovič in Boris Mikuš, moderator pa je bil Marjan Soko. Krkovič je orisal razmere maja 1990, ko je potekala razorožitev TO, po njegovem samorazorožitev. Poudaril je, da se je Borovnica zgodila, ker smo bili razoroženi. Borovnica je bila logistična akcija stoletja, v kateri je 23 fantov brez žrtev, 28. junija 1991, drugi dan oboroženih spopadov v vojni za Slovenijo, zavzelo skladišče orožja JLA v Borovnici.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Odkritje spominske plošče v Celju

vso.si 2017 06 07 odkritje obelezja zidansek celje 018. junij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 7. junija, je v Celju potekala spominska slovesnost z odkritjem spominske plošče na domačiji Alojza Zidanška v Plinarniški ulici 10 v Celju (prej Bukovžlak 103). Družina Zidanšek je s svojo požrtvovalnostjo in domovinsko naravnanostjo dala pomemben prispevek v najbolj občutljivem delu za osamosvajanje in osamosvojitev Slovenije. Njihova hiša, v kateri je bila nekdanja gostilna, je služila Teritorialni obrambi za nadzorovanje in spremljanje morebitnih nepričakovanih in usodnih napak s strani pripadnikov agresorske JLA, ki je imela le streljaj vstran vojaška skladišča tehnike in streliva. V hiši, na strani, ki je bila obrnjena proti vojaškim objektom, je bila postavljena ostrostrelska lina s 24 urno prisotnostjo pripadnika Teritorialne obrambe.

Spominsko obeležje je odkril Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO, ki je med drugim dejal, da je vesel in počaščen, da je prisoten ob tako pomembnem trenutku, saj je bila nekdanja hiša družine Alojza Zidanška strateškega pomena za dogajanja na Celjskem. Omenil je, da je potrebno postavitev takšnih obeležij spodbujati tudi drugje in dodal, da bi morali vedenje o osamosvojitvenih dogodkih sistemsko vključiti v pedagoške in vzgojne procese.

Prisotne je nagovoril tudi Vančo Tegov, predsednik Občinskega odbora Združenja VSO Celje. Navzoči so prisluhnili pričevanju Alojza Zidanška in sina Marka Zidanška, ki sta predstavila, kako so preživljali in preživeli usodne trenutke tistega časa. Med gosti so bili navzoči tudi Viktor Krajnc, upokojeni brigadir Slovenske vojske, Stane Zorko, predsednik pokrajinskega Združenja VSO Zahodna Štajerska, Slavko Kmetič, član predsedstva Združenja VSO in Srečko Javornik, predsednik Občinskega odbora Združenja VSO Laško.

Slovesnost ob odkritju spominske plošče je oplemenitil kulturni program, za katerega so poskrbeli člani Kvarteta Cabaret iz Šentjurja z domovinsko vsebino.

Občinski odbor Združenja VSO Celje (foto: Vančo Tegov)

Pogovorno omizje o procesu proti četverici JBTZ

vso.si 2017 05 31 pogovorno omizje jbtz ljubljana 011. junij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 31. maja, je v Muzeju slovenske osamosvojitve potekalo pogovorno omizje z akterjema v procesu JBTZ: Janezom Janšo in Davidom Tasićem. Oba sta bila v letu 1988 novinarja tednika Mladina. 

Janša in Tasić sta uvodoma analizirala dogajanje v letu 1988 in potegnila vzporednice z današnjim dogajanjem. Tasić je ob tem izpostavil, da so Janša, Borštner, Zavrl in on sam, takrat osvajali prostor demokracije in da je bil boj težek. Janša pa je dejal, da ni dosti razlike od takrat, še več je birokracije. Janša je spomnil tudi na zborovanja Odbora za varstvo človekovih pravic, kjer se je pela celotne Zdravljica, potem pa so nam pustili le 7. kitico, kljub temu, da je celotna pesem izjemna po vsebini. Tasić je dejal, da je bilo vojaško povelje - zloglasni dokument, zaupno povelje št. 5044-3 - prvi materialni dokaz, da se nekaj pripravlja. Dokument je prišel do Tasića, ker je bil notranjepolitični urednik. Že po tedanji ustavi je bilo vmešavanje vojske v civilno sfero nelegalno. Janša je nato spomnil na veliko sprenevedanje takratnega političnega vrha, češ, da o aretacijah ni nič vedelo. Kasneje se je pokazalo, da ni bilo tako in da obstaja beležka iz Brionov, iz katere je razvidno, da sta se Kadijević in Kučan dogovarjala, koliko let zapora naj dobi vsak od vpletenih. Žalostno pa je dejstvo, da je veliko mladih danes nostalgičnih do časov, ki jih sploh ne pozna.

V nadaljevanju sta Tasić in Janša spregovorila tudi o tem, koliko informacij je prišlo mimo zaporniških oken v času zborovanj in oblikovanja kritične mase, ki je sprožila demokratične premike. Komentirala sta tudi spremembo, sprva oporečniškega tednika Mladina, ki je že kmalu zatem postal nenaklonjen osamosvojitvenim težnjam slovenskega naroda - naj spomnimo samo na objavo članka "Samostojna Slovenija, ne, hvala!" leta 1991. 

Na koncu je pesnik Tone Kuntner ponovil besedilo Ivana Cankarja, ki ga je izrekel Ivan Borštnar: "Jaz bratje pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo..." Po njegovem je to ključni stavek slovenske pomladi.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (foto: Robert Fojkar)

Razstava o procesu proti četverici JBTZ

vso.si 2017 05 31 rastava jbtz ljubljana 011. junij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je ob obletnici procesa proti četverici JBTZ v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve pripravilo priložnostno razstavo s slikami iz dogajanja leta 1988, ko se je na Roški cesti v Ljubljani rojevala slovenska pomlad. 

Ogled priložnostne razstave je mogoč po predhodnem dogovoru preko e-maila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Po poteh četverice JBTZ

vso.si 2017 05 31 pohod po poteh jbtz ljubljana 011. junij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 31. maja, na dan, ko je leta 1988 Služba državne varnosti aretirala Janeza Janšo in Ivana Borštnerja, je bil organiziran spominski pohod po poteh JBTZ. Začetek pohoda je bil pred nekdanjimi vojaškimi zapori na Metelkovi, kjer je danes Hostel Celica. Prijaznemu osebju se zahvaljujemo za vodstvo po sobah – celicah nekdanjega zapora, ki so danes umetniško zasnovane, z idejo, da nekdanji prostor zaprtosti postane prostor odprtosti. Iz Metelkove smo odšli na Roško cesto, kjer je bilo nekdaj vojaško sodišče in kjer se je v julijskih dneh leta 1988 rojevala slovenska pomlad. Nato smo odšli na Kongresni trg in Trg republike, ki sta dve lokaciji petih večjih zborovanj, ki jih je organiziral Odbor za varstvo človekovih pravic pod vodstvom Igorja Bavčarja v podporo četverici: Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiću in Franciju Zavrlu. Pohod smo sklenili na Cankarjevi cesti, kjer so bili nekdaj prostori podjetja Mikro Ada, v katerem je bil najden tudi vojaški dokument, ki je bil povod za aretacijo.

Na poti smo se ustavili tudi v Stolnici pri Pomniku vsem umrlim za samostojno Slovenijo, ki ga je v lanskem letu, ko je potekala obeležitev 25-letnice državnosti, v sodelovanju z ljubljansko nadškofijo, postavilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Ustavili smo se tudi na Wolfovi ulici 8, kjer je bila leta 1848 prvič razvita slovenska trobojnica. 

S pohodom smo se spomnili dogodkov, ki so v slovenskem narodu sprožili pomlad in prispevali k demokratizacije Slovenije, kar pa je vodilo do osamosvojitve Slovenije izpod totalitarističnega režima.

Mladinska sekcija VSO Triglav

Spomin na prvo žrtev osamosvojitvenega procesa

vso.si 2017 05 24 komemoracija josef simcik maribor 0124. maj 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Na današnji dan, 24. maja 1991, je pod kolesjem oklepnega vozila JLA umrla prva žrtev osamosvojitvenega procesa, Josef Šimčik. Dan prej je Jugoslovanska ljudska armada grozila z zavzetjem Učnega centra v Pekrah. Pekrski dogodki so tako dali prvo žrtev vojne za Slovenijo. Združenje VSO je v spomin na Šimčika priredila komemoracijo pri spominski plošči v Mariboru ter položila venec. Komemoracije se je udeležil tudi praporščak Združenja VSO Vzhodna Štajerska. 

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Zbor Združenja VSO Severna Primorska in pogovorni večer z Janezom Janšo

vso.si 2017 05 23 pogovorni vecer z janezom janso sempas 0124. maj 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V torek, 23. maja, je v Kulturnem domu v Šempasu potekal zbor pokrajine VSO Severna Primorska, na katerem je bilo izvoljeno novo vodstvo pokrajine. Novi predsednik Združenja VSO Severna Primorska je postal Oton Filipič.

Po volilnem zboru pokrajine je sledil pogovorni večer z Janezom Janšo, ministrom za obrambo v času osamosvajanja Slovenije. Uvodoma sta navzoče pozdravila novi predsednik pokrajine Oton Filipič in evropska poslanka Patricija Šulin. V kulturnem programu so nastopili solistka Alma Čeligoj ter Moški pevski zbor Lipa Ravnica pod vodstvom dirigenta Andreja Filipiča.

Na predstavitvi "Bele knjige slovenske osamosvojitve" je Janša opisal nekaj ključnih dogodkov pri osamosvajanju države ter komentiral trenutne politične razmere v Sloveniji.

Po končani okrogli mizi je v preddverju sledila pogostitev in sproščeno druženje.

Združenje VSO Severna Primorska

25-letnica mednarodnega priznanja Slovenije

vso.si 2017 05 22 omizje mednarodno priznanje slovenije ljubljana 0123. maj 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V ponedeljek, 22. maja, je v Muzeju slovenske osamosvojitve v Ljubljani potekal pogovorni večer ob 25-letnici mednarodnega priznanja Slovenije in sprejema v OZN, ki je bilo ravno na dan 22. 5. 1992.

Na pogovoru, ki ga je povezoval veleposlanik mag. Igor Senčar, sta sodelovala takratni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in nadškof dr. Anton Stres. Ob tem je Stres spomnil na besede papeža Janeza Pavla II: ''Kultura je podlaga za politično suverenost''. Takratni papež je, namreč, 12. 1. 1992 prišel v pisarno svetega sedeža in dejal: ''Jutri bomo priznali Slovenijo in Hrvaško, pripravite vse papirje''. 13. januarja je sledilo priznanje Vatikana in takratne evropske skupnosti. Rupel je na pogovornem omizju, med drugim, predstavil tudi svojo novo knjigo ''Železo in žamet'', ki je nastala ob 25-letnici vključitve Slovenije v mednarodno javnost.

Pogovora sta se udeležila predsednik Združenja VSO Aleš Hojs in generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Pogovorno omizje ''Majniška deklaracija 1989''

vso.si 2017 05 09 omizje majniska deklaracija 1989 ljubljana 0110. maj 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V torek, 9. maja, je v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve v Ljubljani potekalo pogovorno omizje ob obletnici Majniške deklaracije 1989. Majniška deklaracija 1989, ali kot jo pogosto poimenujejo druga MD, je bila politična izjava opozicijskih strank in je bila prebrana na zborovanju ob drugi aretaciji Janeza Janše na Kongresnem trgu 8. maja 1989, prebral pa jo je pesnik Tone Pavček.

Uvodoma je navzoče pozdravil Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO. V pogovoru, ki ga je moderiral Franci Feltrin, podpredsednik Združenja VSO in podpredsednik Kluba Demos, sta sodelovala dr. Dimitrij Rupel in dr. Stane Granda. Gosta sta orisala razmere, v katerih je nastala Majniška deklaracija 1989 in spomnila na izjemen pomen, ki ga ima deklaracija na proces osamosvojitve Slovenije. Spomnila sta se tudi prve Majniške deklaracije iz leta 1917 (letos mineva sto let od nastanka prve MD). Prva Majniška deklaracija je pomenila »Austro-exit«, kjer se je Avstro-Ogrska oblast izkazala za bolj pravno in demokratično državo kot Jugoslavija, saj je bila Majniška deklaracija 1917 napisana v vojnem času s protidržavno vsebino, pa takratna oblast piscev ni zapirala ali preganjala, kot je to počela komunistična oblast. Druga Majniška deklaracija 1989 je bila naravnana »Jugo-exit« in je pomenila nek presežek, saj je zahtevala samostojno državo za Slovence, kar je bilo nekaj novega. Majniša deklaracija 1989 je bila napisana v Ruplovem delovnem kabinetu, pri njenem snovanju pa so sodelovali Rupel, Janša, Požarnik, Bučar in Taufer. Rupel jo imenuje pisateljsko-demosovska deklaracija in izpostavlja, da je Majniška deklaracija 1989 nastala preden je padel Berlinski zid. Granda je ob tem spomnil še na pogum, ki so ga imeli pisci deklaracije in da je dober tekst vedno kratek.

V zaključnem delu je sledila razprava publike in gostov. 

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Strelsko tekmovanje z vojaško puško M-48 na strelišču Crngrob

vso.si 2017 04 22 strelsko tekmovanje crngrob 013. maj 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 22. aprila, se je na vojaškem strelišču Crngrob pri Škofji Loki odvijalo strelsko tekmovanje za organizacije, društva in državljane republike Slovenije z vojaško puško M-48 7,9 mm, za območje Zahod (območja streljanja Ljubljana, Kranj, Postojna in Nova Gorica).

Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa VSO 1 Južna Primorska. Med 16-imi ekipami, ki so se uvrstile na tekmo na predhodnih  tekmovanjih na prvi stopnji, je naša ekipa osvojila 7. mesto za območje Zahod. Pri posameznikih je med 48-imi udeleženci naš član Fausto Furlanič zasedel 4. mesto.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Slovensko pravosodje v samostojni državi

vso.si 2017 04 20 javna tribuna o slovenskem pravosodju ljubljana 0121. april 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 20. aprila, je v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve potekala javna tribuna ''Slovensko pravosodje v samostojni državi - od političnih procesov, do procesov, kjer so agresorji (JLA) oproščeni''. Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, ki je bil tudi moderator pogovornega večera. Na javni tribuni so sodelovali dr. Vinko Gorenak, Aleš Primc in Ingo Falk Pasch Wallersberg.

Dr. Vinko Gorenak je izpostavil, da je potrebno vsem sodnikom, ki so kršili človekove pravice pokazati vrata. V vseh postopkih, ki tečejo zoper poveljnike JLA, niti en agresor JLA ni bil obsojen. Zgleda, kot da smo 1991 imeli agresijo brez agresorja.

Ingo Pasch Wallersberg je opozoril, da po mestu stojijo kipi najhujših zločincev Kidriča, Kardelja, z vojaško častjo pa je bil obnovljen kip Ivana Mačka Matije. Vsi ti kipi sodijo v muzej, ne pa pred vlado, predsednika države in pred pomorjene žrtve v Kočevskem Rogu. Spomnil je tudi na komunistična koncentracijska taborišča, kajti tudi sam je bil z mamo in bratom taboriščnik v enem od njih. Z mamo pravi, da ne ve, kaj so počeli, moralo pa je biti nekaj groznega, kajti mama nikoli več ni bila normalna. Z bratom sta preživela po zaslugi Poljakinje, ki jima je skozi ograjo metala koščke kruha. Spomnil je tudi na primer oprostitve agresorjev Trifunovića in Popova v Gornji Radgoni. Opozoril je, da se pri našem sodstvu pojavlja nerazumljivo stališče, da je bila jugo vojska v Sloveniji upravičena.

Aleš Primc je predstavil rezultate dela Odbora 2014, ki se bori za pravico v pravosodju. Včasih se rezultati, kot je boj za pravico v pravosodju, ne poznajo takoj. Vztrajati je potrebno. Med pomembnimi dosežki Odbora 2014 je bil izpostavljen kadrovski dosežek, da imajo v sedanji sestavi vsi ustavni sodniki starost pod 50 let. Nadalje je Primc dejal, da moramo naprej gledati z optimizmom, da podpira delo g. Pascha in, da se uredijo povojne tematike. Odnos do mrtvih je temelj civilizacije. Civilizacija se je začela, ko je človek pokopal človeka - žival ne pokoplje mrtvega telesa druge živali. V Sloveniji se je zgodilo, da je oblast pristala na ravni živali. Vladajo nam živali. Preteklost nas bo vlekla k tlom, dokler je ne uredimo. Mrtve je potrebno pokopati. Zločin se ne izplača, tega se je potrebno zavedati in to zavedanje prenesti na prihodnje generacije.

Nadalje je Gorenak dejal, da je med uspehi Odbora 2014 tudi dejstvo, da je leta 2016 Državni zbor soglasno glasoval proti kandidatki, odvetnici, ki je bila imenovana za višjo sodnico. To je prvi primer, da poslanci niso potrdili sodnika. V sodstvu žal ni odgovornosti. V Nemčiji mora sodnik v primeru krive sodbe škodo in stroške sam povrniti oškodovancu. Potrebno je narediti register sodnikov in sodb ter vzpostaviti mehanizem, da imajo možnost napredovanja sodniki z najmanj spornimi sodbami.

Primc je še dodal, da v Sloveniji sodniki sami s svojim delom povzročajo, da zaupanja v sodstvo ni več. Z zmago na volitvah moramo povrniti zaupanje v pravosodje. Če pravosodja ne bomo uredili, bodo ljudje začeli jemati pravico v svoje roke, kar pa nam ni v interesu.

V zaključnem delu je bilo rečeno, da smo prišli od stavka ''Sodbe sodišč se ne komentira javno, ampak se spoštuje'', do stavka ''Dolžnost naša je, da kritiziramo, če se ne strinjamo''.

Vitomir Gros je v razpravi izpostavil, da bo potrebna revizija procesov ter plačilo odškodnin in javno opravičilo prizadetim v postopkih. Spomnil je tudi na primer Bučarja. Ko je seznanil naše rojake v Argentini s podatkom, da je Bučar postal predsednik Državnega zbora, so mu zgroženo rekli: ''A ta zločinec Bučar je sedaj predsednik Državnega zbora, ki je v Pliberku 1945 beguncem na vagonih kradel ure?'' Gros ne more razumeti, kako so mu lahko sedaj napisali 5 cm debelo knjigo, brez, da bi bilo notri omenjeno to, že večkrat izpričano dejstvo?

V razpravi so bile analizirane tudi prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Dan slovenske zastave na Vačah

vso.si 2017 04 09 dan slovenske zastave geoss 0110. april 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V nedeljo, 9. aprila, je v Spodnji Slivni pri Vačah, v geometričnem središču Slovenije GEOSS, potekala tradicionalna slovesnost ob Dnevu zastave, v organizaciji Društva Heraldica Slovenica.

Kot vsako leto, so na prireditvi sodelovali praporščaki s pokrajinskimi prapori Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, združenje pa je ob tej priložnosti, od Društva Heraldica Slovenica, prejelo priznanje za sodelovanje. Slovesnosti so se udeležili predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, podpredsednik VSO Franci Feltrin in generalni sekretar VSO dr. Božo Predalič. Med navzočimi je bila tudi evropska poslanka Romana Tomc. 

Ob zvokih himne Republike Slovenije in evropske himne, v izvedbi Orkestra Slovenske vojske, so v začetku dvignili slovensko zastavo, v bogatem kulturnem programu pa so nastopili dramski igralec in pesnik Tone Kuntner, učenci Osnovne šole Trzin z recitacijami, Pevski zbor DU Žerjavčki in folklorna skupina.

Osrednji govornik na prireditvi je bil etnolog dr. Damjan Ovsec, navzoče pa so pozdravili tudi župan Občine Litija Franci Rokavec in predstavnik Občine Trzin ter predsednik Društva Heraldica Slovenica Aleksander Hribovšek. Društvo je ob tej priložnosti prvič razvilo svojo novo zastavo.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Strelsko tekmovanje Mačkovec 8. 4. 2017

Strelska sekcija VSO (SD – VSO) je v okviru civilno-vojaškega sodelovanja s Slovensko vojsko, v soboto 8. 4. 2017 izvedla strelsko tekmovanje na vojaškem strelišču Mačkovec. Tekmovanje je potekalo po pravillih zveze društev za precizno in dinamicno streljanje (ZDPD) in sicer s puško na 100 m in pištolo oz. revorverjem na 25 m.

Tekmovalo se je z odprtimi merki. Tekmovalci v obeh kategorijah so imeli 5 poskusnih strelov in nato 10 strelov v konkurenci.

Po končanem tekmovanju je sledil še preizkus in trening z ostrostrelnimi puškami na 500 m in seveda prijetno druženje.

Rezultati strelskega tekmovanja so naslednji:

 

Pištola / revorver 25 m

1.

Rozman Mirko

77

2.

Predalič Gašpr

72

3.

Njavro Martin

65

4.

Predalič Božo

63

5.

Rot Damjan

60

6.

Rot Marjan

58

7.

Grošl Brane

50

8.

Ausec Miha

49

Puška odprti merki 100 m

1.

Predalič Božo

90

2.

Njavro Martin

86

3.

Predalič Gašpr

85

4.

Predalič Pulko Hana

84

5.

Rozman Mirko

69

6.

Rot Marjan

36

SD - VSO

View the embedded image gallery online at:
http://vso.si/index.php/povezave?start=20#sigProGalleria91b1d5844f

Strelsko tekmovanje z vojaško puško M-48 na Mlakah

vso.si 2017 04 01 strelsko tekmovanje mlake 013. april 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 1. aprila, se je na vojaškem strelišču Mlake pri Vipavi odvijalo izbirno tekmovanje z vojaško puško M-48 7,9 mm za območje Postojna, ki sta se ga udeležili tudi dve ekipi predstavnikov Združenja VSO za Južno Primorsko in sicer ekipa VSO 1: Fausto Furlanič, Rok Furlanič in Lara Pirjevec ter ekipa VSO 2: Oliviera Furlanič, Lorna Furlanič in Melors Baškovič.

Tekmovanja se je udeležilo 14 ekip, od katerih je prvih pet napredovalo na drugi nivo tekmovanja, ki bo 22. aprila 2017, na strelišču Crngrob pri Škofji loki.

Med posamezniki je zasedel prvo mesto naš član Rok Furlanič, ekipno pa je VSO 2 zasedla sedmo mesto. Ekipa VSO 1 je imela na strelski liniji veliko smolo s puško na strelskem mestu 2.a, saj Lara Pirjevec, žal, ni mogla regularno dokončati tekme. Tako je breme padlo na druga dva tekmovalca, ki sta navkljub vsemu zbrala dovolj točk, da je ekipa VSO 1 zasedla peto mesto in se tako uvrstila na drugi nivo tekmovanja.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

STRELSKO TEKMOVANJE S PUŠKO M-48

V organizaciji Slovenske vojske je v soboto 25.3.2017, na vojaškem strelišču Crngrob potekalo izbirno ekipno strelsko tekmovanje v streljanju z vojaško puško repetirko M-48 za ljubljansko območje. Streljalo se je s puškami, ki so jih tekmovalci dobili v roke šele na sami strelski liniji tako, da noben od tekmovalcev puške s katero je streljal ni poznal. Streljalo se je z odprtimi merki na 100 metrov.

Preberi več

V Kisovcu predstavitev knjige ''Stavka, ki je iztirila rdeči režim''

vso.si 2017 03 23 predstavitev knjige 0124. marec 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 23. marca, je v Kisovcu potekala predstavitev knjige nekdanjega predsednika Združenja VSO in člana predsedstva VSO Slavka Kmetiča ter novinarja Gašperja Blažiča z naslovom ''Stavka, ki je iztirila rdeči režim''.

Po stavki delavcev v Litostroju je bila stavka strojevodij leta 1988 eden ključnih momentov, ki je zamajal komunistični režim. Slavko Kmetič je bil vodja stavkovnega odbora, vodja prvega demokratičnega sindikata (Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre) in kasneje poslanec osamosvojitvene vlade.

Oba avtorja knjige sta pojasnila, zakaj je bila stavka strojevodij iz leta 1988 pomembna za slovensko pomlad ter tudi za slovensko osamosvojitev. Slednja se namreč ne bi zgodila, če ne bi že prej prišlo do spoznanja o tem, da je socialistični samoupravni sistem gospodarsko neučinkovit, kar je bilo navsezadnje povezano tudi z enopartijskim sistemom, ki se je formalno poslovil leta 1990 s prvimi demokratičnimi volitvami. Da je do stavke strojevodij decembra 1988 sploh prišlo, so namreč pripomogle zelo zaostrene gospodarske in socialne razmere v tedanji SFRJ, ko je vrednost jugoslovanskega dinarja zaradi zelo visoke inflacije rapidno padala, s tem pa so realno padale tudi plače delavcem in z njimi življenjski standard. Vse to je bilo povezano tudi z dejstvom, da je jugoslovansko gospodarstvo dejansko temeljilo na posojilih in donacijah Zahoda, samo pa ni proizvajalo dodane vrednosti. Za primerjavo: v začetku sedemdesetih let je bila plača strojevodij med 250 tisoč in 300 tisoč dinarji, medtem ko je bila plača delavca v strojni tovarni 100 tisoč tedanjih dinarjev. Kasneje so se ta razmerja močno porušila, saj je v drugi polovici osemdesetih let, zaradi moratorija na posojila in neuspešnih pogajanj Mikulićeve jugoslovanske vlade z Mednarodnim denarnim skladom, inflacija podivjala. Zaradi dnevnega padanja vrednosti dinarja je realna vrednost plač strojevodij v višini okoli 1000 nemških mark v nekaj mesecih padla zgolj na desetino te vrednosti.

Upor strojevodij kljub hudim pritiskom oblasti ter kasnejša ustanovitev novega poklicnega sindikata, ki je skoraj leto dni po stavki z napovedjo nove stavke preprečil organizacijo mitinga resnice v Ljubljani, je pripomogel k odločitvi Slovenk in Slovencev za samostojno državo s parlamentarno demokracijo in tržnim gospodarskim sistemom. V teh procesih je dejavno sodeloval tudi Sindikat strojnega osebja Slovenije in Istre, ki so ga ustanovili člani stavkovnega odbora (danes je to Sindikat strojevodij Slovenije).

Združenje VSO Zasavje

Muzejsko zbirko obiskala skupina Ženskega odbora SDS

vso.si 2017 03 22 zenski odbor sds obisk muzeja ljubljana 0124. marca 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 22. marca, je Muzej slovenske osamosvojitve v Ljubljani obiskala skupina Ženskega odbora SDS Savinjsko-Šaleške regije. Skozi vodstvo po razstavah ''Zadeva 57'', ''Demos v pripravah na prve večstrankarske volitve po II. svetovni vojni'', ''Razorožitev Slovenije'' in ''Niso bili vsi ZA'', so se obiskovalke seznanile s celotnim procesom demokratizacije in osamosvojitve Slovenije, pri katerem so mnoge tudi posredno sodelovale.

Ogled muzeja je mogoč po predhodnem dogovoru na elektronski naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali na telefonsko številko: 08 382 3530.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

''Zadeva 57'' - Prispevki slovenskih intelektualcev k osamosvojitvi

vso.si 2017 02 22 obletnica 57 nove revije ljubljana 0123. februar 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Ob 30. obletnici 57. številke Nove revije je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve v sredo, 22. februarja, v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve v Ljubljani, pripravilo razstavo in okroglo mizo "Zadeva 57" - Prispevki slovenskih intelektualcev k osamosvojitvi.

Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs. Na okrogli mizi, ki jo je povezoval zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič, sta sodelovala glavni in odgovorni urednik Nove revije ter pisca prispevkov za slovenski nacionalni program dr. Dimitrij Rupel in Niko Grafenauer. Gosta sta orisala takratne razmere, današnji pogled na takratno analizo stanja slovenske družbe znotraj Jugoslavije in pritiske, ki so se vrstili na urednika po izdaji 57. številke. Grafenauer se spominja, da je že sama Nova revija dosegla jugoslovansko pozornost in pozornost partije, vprašanje pa je, kako to, da so izid 57. številke sploh dopustili? Prispevki za slovenski nacionalni program, ki so bili objavljeni v 57. številki Nove revije, so zastavili nacionalni program, ki ga je podedoval Demos in je bil izhodišče za osamosvojitev Slovenije.

Okrogli mizi je sledila otvoritev razstave ''Zadeva 57'', ki govori o nasprotovanju zoper 57. številko Nove revije. Sedem let kasneje so bili v reviji Ampak - Zadeva 57 zbrani zapisi in objave, ki so se norčevali iz avtorjev in vsebine 57. številke Nove revije.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (foto: Robert Fojkar)

Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku

vso.si 2017 02 09 ob kulturnem prazniku muzej ljubljana 0110. februar 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 9. februarja, je v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve v Ljubljani potekala prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V umetniškem programu sta z ljubezensko pesmijo in domoljubnimi recitali Prešernove poezije nastopila učenka solo petja Glasbene šole Sevnica Sara Praznik ter dramski igralec in pesnik Tone Kuntner. Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, osrednji govornik na prireditvi pa je bil predsednik Območnega odbora Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica Matjaž Lulik. Prireditev je povezovala članica predsedstva Združenja VSO Martina Prevejšek.

Osrednji govor lahko preberete tukaj

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Stavka, ki je iztirila rdeči režim

vso.si 2017 01 19 stavka ki je iztirila rdeci rezim 0119. januar 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Vabljeni k branju zgodovinskega orisa stavke strojevodij iz leta 1988 in pričevanja tedanjega vodje stavkovnega odbora Slavka Kmetiča, kasnejšega predsednika prvega demokratičnega sindikata, Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre, danes Sindikata strojevodij Slovenije. Knjiga orisuje okoliščine, zaradi katerih je prišlo do stavke strojevodij. To nekateri režimski mediji še danes opisujejo kot spolitizirano stavko, ki naj bi bila kriva za porazno stanje na železnicah. V resnici pa je šlo za dejanje, ki je po stavki v Litostroju leta 1987 do temeljev pretreslo tedanji komunistični režim v Sloveniji in Jugoslaviji.

Slavko Kmetič: »Na zboru delavcev sem takrat zavpil, naj pogledamo Poljsko. Poljaki so se zbudili, kdaj se bomo mi? Bolje je živeti en dan kot lev, kot sto let kot ovca. Naslednji dan je bil sestanek partije, prijavili so me ljudski milici in tretji dan je prišla pome…«

Knjigo lahko kupite preko spleta na naslovu: http://www.vseknjige.si/stavka-ki-je-iztirila-rdeci-rezim.html

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Obvestila članom

Kontakt

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana

tel.: 08 382 35 30

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Z uporabo naših spletnih storitev soglašate z uporabo piškotkov. Želim izvedeti več >>