Novice

Dvignimo glave in izobesimo zastave

slo zastava25. junij 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V dneh, ko se spominjamo rojstva naše države in ustvarjanja lastnih državnih inštitucij in simbolov, pozivamo vse prebivalke in prebivalce Slovenije, da ob vseh praznikih enotno, dostojanstveno in ponosno izobešajmo slovensko zastavo. S tem izrazimo našo samozavest, pogum, sproščenost, identiteto in ponos, ki so v globalizirani družbi pomembni gradniki uspeha.

Slovenska zastava v svoji osnovi sledi zastavi Dežele Kranjske iz leta 1836. Ta je bila na dunajskem dvoru priznana kot vseslovenska zastava od leta 1849. Več kot 45 let jo je zaznamovala rdeča zvezda, minulih 23 let pa jo zaznamuje grb s Triglavom, vodnima valovnicama in tremi šesterokrakimi zvezdami iz grba Celjskih grofov. Pod slovensko belo-rdeče-modro trobojnico so tako v vsej njeni 160-letni tradiciji nastopali in se na političen, kulturni ali vojaški način izpostavljali slovenski domoljubi. Spremljala je nastajanje Programa zedinjene Slovenije (1848), zastavo so nosili slovenski polki v Avstro-Ogrski in ob Maistrovih podvigih, bodrila je Slovence v odporu zoper italijansko nasilje nad Slovenci in zoper fašizem ter krepila identiteto Slovencev v zamejstvu. Slovenska zastava je spremljala masovni državljanski nenasilni odpor v času osamosvajanja in oblikovanja slovenske države pred letom 1991, bila znamenje ob slovenski osamosvojitveni obrambni vojni leta 1991 in kasneje obeležila vse naše velike uspehe ob vstopanju v povezave v mednarodni skupnosti.

Slovenska zastava in državni simboli so danes enakopravno v družbi s simboli drugih držav sveta. Izobešanje zastave ob državnih praznikih je izraz samozavesti, ljubezni do domovine ter odraz sproščene, odprte in trdne samobitnosti. S prikazom državnih simbolov krepimo pozitivni odnos do lastne identitete, utrjujemo uravnoteženost temeljnih vrednot, na katerih temelji naša država in izražamo spoštovanja vsem, ki so s svojim življenjem in delom pripomogli k dejstvu, da smo danes na svetovnem zemljevidu enakopraven narod, priznani kot svobodna, demokratična in miroljubna država!

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Združenje VSO položilo venec padlim v vojni za Slovenijo

zale 201424. junij 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je pred Dnevom državnosti položilo venec pred Pomnikom padlim v vojni za Slovenijo 1991 na ljubljanskih Žalah. Venec so položili predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, generalni sekretar VSO dr. Božo Predalič, član Predsedstva VSO Lojze Peterle, vodja Mladinske sekcije VSO Triglav Simona Pavlič, predsednik Občinskega odbora Mladinske sekcije VSO Triglav Ljubljana Igor Pigac in predstavnica mladincev.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Prapor Združenja VSO ne bo sodeloval ob simbolu totalitarnega sistema

totalitarni simboli slo zastava 123. junij 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je prejelo vabilo predsednika Državnega zbora RS, Janka Vebra in ministra za kulturo, dr. Uroša Grilca, k udeležbi praporščaka na slavnostni seji ob Dnevu državnosti v Državnem zboru ter na proslavi ob Dnevu državnosti na Kongresnem trgu. Po pojasnilu obeh, da so k sodelovanju povabljeni isti praporščaki kot lani, Združenje VSO sporoča, da s svojim praporom na obeh prireditvah ne bo sodelovalo.

Obrazložitev:

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve kot enega svojih osnovnih poslanstev smatra tudi ohranjanje zgodovinskega spomina na obdobje slovenske osamosvojitve, zavezano pa je tudi k ohranjanju in negovanju vrednot, ki so Slovenijo vodile k osamosvojitvi. Zgodovinsko dejstvo je, da borčevske organizacije niso podpirale osamosvojitve Slovenije, nekateri njihovi odbori pa so ji celo aktivno nasprotovali. Tudi 25. junija 1991, ko smo na trgu pred slovenskim parlamentom z droga sneli zastavo z rdečo zvezdo in nanj ponosno dvignili slovensko narodno trobojnico s slovenskim grbom, ni bilo poleg nobene borčevske organizacije, ne s praporom, ne brez njega. Sedanja prisotnost praporščakov ZZB NOB in drugih praporščakov, ki nosijo rdeče zvezde, tako predstavlja evidentno potvarjanje slovenske osamosvojitvene zgodovine.

Slovenci smo s tem, ko smo z droga spustili zastavo z rdečo zvezdo kot simbolom nekdanje totalitarne države tudi simbolno prekinili vezi z nekdanjim nedemokratičnim totalitarnim sistemom. Zaradi povedanega odločno odklanjamo poskuse ponovnega vsiljevanja simbolov nekdanjega totalitarnega sistema in na prireditvah, kjer bo prisotna rdeča zvezda ne nameravamo sodelovati.

Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO

Za odgovor predsedniku Državnega zbora kliknite tukaj, za odgovor ministru za kulturo kliknite tukaj

Izjava Združenja VSO ob odločitvi Ustavnega sodišča

kladvo18. junij 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Tako kot v drugih državah se tudi v Sloveniji, v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve pa še posebej, z veseljem in spoštovanjem spominjamo svojega državnega začetka, od katerega je minila četrtina stoletja. Napoved samostojnosti v Majniški deklaraciji in gibanje proti nedemokratični, predvsem pa proti napadalni, smrtonosni politiki nekdanje Jugoslavije sta rezultat tveganja posameznikov, ki se je nadaljevalo z novimi strankami in pripeljalo do narodnega navdušenja na vseslovenskem plebiscitu konec leta 1990. Prizadevanje za neodvisnost smo poleti 1991 zavarovali s svojo vojsko, v začetku leta 1992 pa z mednarodnim priznanjem. Člani našega združenja in drugih organizacij civilne družbe, ki so povezane z osamosvojitvijo, so bili v središču tega dogajanja. Ob spoštovanju vseh udeležencev in ob veselih spominih na dosežke slovenskega osamosvajanja, med katerim smo opustili ideološke delitve in prepire, se danes pojavljajo razočaranja in skrbi. Dosežke osamosvajanja in njegovih udeležencev bremenijo vse globlji spori in krivične obtožbe, ki so v teh dneh dosegli vrhunec z zapornimi nalogi in žal tudi z negativnim sklepom Ustavnega sodišča, katerega čast in posledično prizadevanje za pravno državo rešujejo ločena mnenja treh ustavnih sodnikov. V Združenju VSO se globoko strinjamo z njihovim mnenjem, ''da je v primeru, ki ga imamo pred seboj, kršitev človekove pravice jasna, očitna in flagrantna'' in ''da je zaporna kazen bila izrečena v flagrantno nepoštenem postopku'' zoper prvaka glavne opozicijske stranke in člana našega predsedstva, in o nujnosti ''zadržanja izvršitve z izpodbijano sodbo naložene zaporne kazni''.

V Združenju VSO smo zaskrbljeni zaradi sklepov sodišč, ki po vsem videzu hote posegajo v predčasne volitve in bremenijo državotvorno tradicijo posameznikov, strank, veteranskih in drugih organizacij civilne družbe. Ob tem ugotavljamo, da nezadovoljstvo in zaskrbljenost zaradi delovanja slovenskega pravosodja segata čez robove skupnosti privržencev slovenske pomladi in osamosvojitve. V tem smislu pozivamo sorodne in druge organizacije, da se nam pridružijo pri izražanju previdnosti v razpravah o zgoraj opisanih sodnih sklepih in pri premagovanju moralne krize, v katero smo zašli. Da o političnih zadregah in gospodarskih neuspehih sploh ne govorimo.

V združenju bomo tudi v prihodnje naše delo usmerjali v zavarovanje vrednot slovenske osamosvojitve in ustvarjanju pravične družbe v kateri ne bo prostora za nepoštene sodne procese.

Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO

Nevšečnost biti Slovenec?

delo logo8. junij 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Časopis Delo je v Sobotni prilogi dne, 24. maja 2014, objavil prispevek Petra Kolška ''Krasni maj, deklaracij čas'', ki je dostopen tukaj

Odgovor na prispevek, ki ga Delo ni hotelo objaviti, je pripravil dr. Dimitrij Rupel in ga objavljamo v celoti.

 

Pojasnilo v zvezi s člankom Petra Kolška »Krasni maj, deklaracij čas«, Delo, 24. maja 2014.

Na prvi pogled je videti, kot da se je pisec Dela Peter Kolšek lotil analize in primerjave treh Majniških deklaracij: Koroščeve iz leta 1917 (MD 1917), Demosove iz leta 1989 (MD 1989) in letošnje, ki je nastala v Zboru za republiko oz. v Civilni družbi za pravično Slovenijo (MD 2014). Analize in primerjave zgodovinskih pojavov so - posebej v današnjih raztresenih časih - dobrodošle in hvalevredne, torej bi morali takšno podjetje nagraditi s hvaležnostjo in odobravanjem. Žal se pisec Dela ni dovolj poglobil v zadevo in mora zdaj to namesto njega - vsaj na kratko - storiti pisec teh vrstic.

1. (Zgodovinski pomen) Medtem ko se Kolšku zdita prvi dve deklaraciji »zgodovinski«, češ da »sta izrekali stališče nacionalne entitete v razmerju do zunanjih političnih okoliščin«, se mu zdi najnovejša deklaracija (MD 2014) »uperjena navznoter; ne govori o Slovencih kot naciji, ampak o 'nesporazumih' v njej«, torej »je deklaracija za interno politično rabo.« Beremo, da najnovejša deklaracija (MD 2014) govori o slovenskih »nesporazumih« in »izraža zahtevo po preurejanju domačega političnega prostora po eni podobi«, torej ni zgodovinska in je tako rekoč zanemarljivega pomena. Najnovejši deklaraciji potemtakem - po Kolškovem (čigavem že?) prepričanju - v nobenem primeru ni mogoče pripisovati pomena, kot sta ga imeli prvi dve deklaraciji.

2. (»Nesporazumi«) Peter Kolšek je prezrl, da slovenski »nesporazumi« ne nastopajo le v najnovejši, ampak tudi v 25 let starejši izjavi, v kateri piše: »Nesporazumi, provokacije in tudi odkrite sovražnosti, ki jih danes doživljajo Slovenci v Jugoslaviji, nas prepričujejo o prelomnosti sedanjega zgodovinskega trenutka in nas obvezujejo, da v jasni obliki izrečemo svojo voljo, iz katere sledijo dejanja v prihodnosti.« Najnovejša izjava namenoma ponavlja formulacije iz prejšnje izjave.

3. (Usmeritev navzven ali navznoter?) Pisec Dela je zamolčal, da so spomladi leta 1989 slovenski komunisti oz. socialisti svoje nasprotovanje Majniški deklaraciji izrazili z »navznoter« uperjeno Temeljno listino. Resnici na ljubo povedano: tedanji slovenski režim (leta 1989) ni bil razdiralen le navznoter, ampak tudi navzven, saj je poleg politične konkurence zavračal neodvisno slovensko državo, s čimer je seveda oslabil »nacionalno entiteto v razmerju do zunanjih političnih okoliščin«. Glede na prelomni čas konca hladne vojne režim ni mogel preprečiti čudežnega plebiscita in se je - morda s figo v žepu - pridružil gibanju za osamosvojitev.

4. (Globok vzdih) Kolšek med drugim ocenjuje uresničitev tretje točke MD 1989, ki govori o človekovih pravicah, demokraciji, duhovni in gmotni blaginji... in pravi, da v zvezi s temi napovedmi lahko »seveda globoko zavzdihnemo«. Čeprav naš pisec svoje vzdihljaje pošilja na napačen naslov, saj vidi razloge zanje v Majniški deklaraciji, vendar zadeva na samo bistvo problema. Tretja točka deklaracije (MD 1989) je bila dolga leta in je še blokirana. Za zastoj ni kriva deklaracija, ampak tisti, ki je niso hoteli ali mogli uresničiti. Če seštejemo trajanje t.i. levih vlad (Drnovškovih, Ropove, Pahorjeve in vlade Alenke Bratušek) lahko ugotovimo, da so imele vsaj dve tretjini obdobja samostojne državnosti v rokah večino vzvodov za uveljavljanje človekovih pravic, demokracije, duhovne in gmotne blaginje. Ko gre za pravosodje, šolstvo in medije, je imela t.i. levica skoraj ves čas slovenske države popolno oblast. Tej nesreči je bila namenjena in zato je bila potrebna najnovejša izjava (MD 2014), ki pravzaprav zahteva le uresničitev prejšnje izjave (MD 1989). Seveda si brezglava politika zapravljanja, zadolževanja in navijanja davkov, predvsem pa njena propagandna spremljava zaslužita še kaj več kot globoko vzdihovanje.

5. (Nevšečno slovenstvo) Čisto na koncu članka se poleg drugih nenavadnih (in kajpada neutemeljenih) stališč pojavi stališče, iz katerega je mogoče sklepati, da Kolška ne motita le 25 let stara in najnovejša Majniška deklaracija, ampak slovenska državna suverenost in slovenska narodnost. Kolšek slovensko državno suverenost in slovensko narodnost označuje kot nevšečni: »Deklaracija 1989 je zahtevala slovensko državno suverenost in jo tudi dosegla, z njo pa nevšečnost biti Slovenec (podčrtal D.R.).«

6. (Slovensko napredovanje) V demokratični družbi je mogoče zaničevati in zasmehovati marsikaj, tudi lastno istovetnost. Ko pa gre za primerjave in analize, je treba izhajati iz dejstev. Slovenci so nekoč zanemarjali svojo narodnostno istovetnost, saj so se bili npr. pripravljeni s takšnimi ali drugačnimi izgovori imenovati pleme troimenega ali del jugoslovanskega naroda. Pred petindvajsetimi leti so se najprej dobronamerni posamezniki, nato mnogi drugi, na plebiscitu pa skoraj vsi Slovenci jasno zavedeli državnih, političnih in družbenih pomanjkljivosti oz. pomanjkljivosti dotedanjih slovenskih rešitev, ki so se vse po vrsti zanašale na druge narode. Vendar Majniška deklaracija 1989 ni bila le poziv k osamosvojitvi, ki se je potem relativno dobro in naglo posrečila. Bila je tudi poziv k osvoboditvi iz ujetništva avtoritarnih in doktrinarnih politik. Nova deklaracija leta 2014 ne bi bila potrebna, ko bi se ta osvoboditev zares posrečila, vendar se - kot povedo v nebo vpijoči gospodarski, socialni in drugi nesporazumi, o katerih je govor v MD 2014 - ni posrečila. Ob tem pa pisec teh vrstic, ki sem sodeloval pri dveh izjavah, o katerih piše Kolšek, ne verjamem, da je koristno ali spodbudno odvreči, kar je bilo doseženo, recimo suvereno slovensko državnost. Pač pa mislim, da se je treba vrniti iz slepe ulice in zunanjepolitičnim dosežkom dodati še notranjepolitične in gospodarske.

7. (Navzočnost Janeza Janše) Čisto na koncu in za povrh: Majniško deklaracijo 1989 smo res pisali v moji pisarni na nekdanji fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, vendar se to ni godilo »v vročici pomladnega večera«. Bilo je podnevi, eden od piscev pa je bil - ne glede na morebitne ugovore revizionistov - Janez Janša. O tem ni mogoče lagati, širiti laži o tem pa je nespodobno. Janša je sodeloval tudi pri pisanju najnovejše izjave.

Dimitrij Rupel

Mineva 26 let od začetka procesa JBTZ

vso.si 2014 05 31 okrogla miza jbtz ljubljana 021. junij 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Ob 26. obletnici procesa proti četverici JBTZ so se ponovno srečali najpomembnejši akterji tedanjega časa.

V nadaljevanju dogodkov obeležitve 26. obletnice, so člani četverice JBTZ in kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, v sodelovanju z Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve, pripravili okroglo mizo z naslovom ''ZLORABA SODSTVA ZA ODSTRANJEVANJE POLITIČNIH NASPROTNIKOV V SFRJ'', ki je bila v soboto, 31. maja 2014, v Best Western Hotelu Slon v Ljubljani.

Okrogle mize so se udeležili nekdanji politični zaporniki, kritiki tedanjega komunističnega režima v Jugoslaviji: Adem Demaçi, Ivan Zvonimir Čičak, Vladimir Šeks, David Tasić, mag. Andrej Aplenc in Janez Janša. Pogovor je vodila Eva Irgl, predsednica Komisije za človekove pravice v Državnem zboru RS.  

Ozadje afere JBTZ

Afera JBTZ se je začela 31. maja 1988, ko sta slovenska služba državne varnosti in vojaška varnostna služba zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti sinhronizirano aretirali Janeza Janšo, tedanjega komentatorja Mladine, in Ivana Borštnerja, tedanjega zastavnika JLA. Janeza Janšo so dan kasneje izročili vojaškemu tožilcu in ga zaprli v vojaški pripor na Metelkovi cesti v Ljubljani, kjer je že bil priprt Ivan Borštner. Štiri dni kasneje je bil aretiran in pridržan tudi takratni notranjepolitični urednik Mladine David Tasič, medtem ko oblastem ni uspelo aretirati četrtega obtoženega, tedanjega odgovornega urednika Mladine, Francija Zavrla.

18. julija 1988 se je zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti pričel proces proti četverici. Sojenje trem civilistom in pripadniku JLA je potekalo za zaprtimi vrati vojaškega sodišča v Ljubljani, proces je potekal v srbskem jeziku, Janez Janša in David Tasič kot civilista pa nista imela možnosti zastopanja civilnega odvetnika.

Proces proti četverici, ki je trajal do 27. julija 1988, je predstavljal vrhunec napetosti med slovensko civilno družbo in takratno Jugoslovansko ljudsko armado, ob tem pa tudi politični in vojaški vrh tedanje SFRJ (Socialistične federativne republike Jugoslavije) ter komunistično vodstvo SRS (Socialistične republike Slovenije) niso pričakovali, da bo proces sprožil tako silovit odziv slovenske javnosti. V znak protesta se je 1. junija začela podpisovati Izjava za Janeza Janšo. Nato je bil 3. junija ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Janše. Istega dne je javnost izvedela tudi za aretacijo Ivana Borštnerja. Zaradi te in sledeče aretacije Davida Tasiča se je 6. junija Odbor za varstvo pravic Janeza Janše preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic.

Odbor je pod vodstvom Igorja Bavčarja organiziral protestno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki se ga je udeležilo prek 30.000 ljudi, ter množične proteste pred vojaškim sodiščem v Ljubljani in je bil tako najmočnejša organizacija civilne družbe v obdobju slovenske pomladi. V času procesa proti četverici so se državljani množično zbirali pred vojaškim sodiščem, protestirali proti kršenju osnovnih človekovih pravic ter zahtevali politične reforme in demokratične spremembe. Zaradi tega je bil proces eden najpomembnejših vzvodov demokratizacije in nastanka slovenske države, Odbor pa je predstavljal središčno točko in poenotenje sicer različnih političnih in civilno družbenih iniciativ, zato je razumljivo, da je prav na njegovem zborovanju leta 1989 bila prebrana Majniška deklaracija.

Na dan izreka sodbe, to je 27. julija 1988, je pred vojaškim sodiščem v Ljubljani protestiralo okoli 15.000 ljudi. Sojenje se je zaključilo z izrekom štiriletne zaporne kazni strogega zapora Ivanu Borštnerju, Franci Zavrl in Janez Janša sta bila kaznovana s poldrugim letom zapora, David Tasič pa s petimi meseci zapora. Sredi oktobra 1988 je Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Davidu Tasiču pa kazen zvišalo na deset mesecev zapora.

Leta 1995 je Slovensko vrhovno sodišče proces razveljavilo, četverica pa je bila rehabilitirana.

Četverica je kasneje izbrala različne poklicne poti. Janez Janša je danes predsednik SDS, Ivan Borštner se je upokojil, David Tasič je ustanovitelj založbe Karantanija, Franci Zavrl pa je solastnik podjetja Pristop. Četverica se v spomin na dogodke iz leta 1988 srečuje 31. maja vsako leto.

Adem Demaçi - prejemnik nagrade Saharov za leto 1991

»Danes lahko rečemo, da je svoboda govora prvi in bistven korak na poti k demokraciji. Brez svobode govora ni dialoga, brez dialoga ni mogoče vzpostaviti resnice, brez resnice pa ni mogoč razvoj.«

Kosovski pisatelj in politični zapornik Adem Demaçi je rojen leta 1936 v Prištini na Kosovu. Zaradi kritike odnosa tedanje komunistične Jugoslavije do etničnih Albancev, zaradi kritike komunizma in kritike vlade diktatorja Josipa Broza Tita je bil zaprt kar 29 let. V času prestajanja zaporne kazni ga je Amnesty International razglasil za zapornika vesti, zato se ga pogosto omenja kot "kosovskega Nelsona Mandelo". Adem Demaçi je leta 1991 prejel nagrado Saharov, leta pa je bil 1996 predlagan za Nobelovo nagrado za mir. Demaçi je avtor več knjig.

Ivan Zvonimir Čičak -prejemnik nagrade Bruno Kreisky

Ivan Zvonimir Čičak je rojen leta 1947. Odraščal je v Zagrebu, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo in gimnazijo. Kljub nasprotovanju komunistične partije in njene mladinske organizacije ga je univerzitetna skupščina 21. decembra 1971 izvolila za prvega študenta prorektorja. Kmalu zatem so ga oblasti aretirale, še isto leto pa je bil na montiranem političnem procesu obsojen na tri leta strogega zapora. Leta 1987 so mu zaradi »utaje davkov« ponovno odvzeli prostost, po gladovni stavki in dveh mesecih zapora pa so ga izpustili z dokazom, da je bila obtožba lažna. Potem ko je bil izpuščen iz zapora je skupaj z Dobroslavom Parago organiziral peticijo za amnestijo političnih zapornikov ter kasneje tudi vodil prvi nevladni Odbor za varovanje človekovih pravic. 22. januarja leta 1997 je prejel nagrado Bruno Kreisky.

Vladimir Šeks - nosilec najvišjih odlikovanj Republike Hrvaške

Vladimir Šeks je rojen leta 1943 v Osijeku. Po zaključku študija na Pravni fakulteti v Zagrebu se je leta 1966 zaposlil na tožilstvu. Leta 1971 je zasedel mesto namestnika Okrožnega javnega tožilca v Osijeku in  bil zaradi politične neprimernosti odpuščen. Od leta 1972. do 1981. je opravljal službo odvetnika. Leta 1981 je bil aretiran zaradi "protidržavne dejavnosti" in obsojen na 13 mesecev zapora, obenem so mu prepovedali opravljanje poklica odvetnika. Od leta 1987 deluje v mednarodnih nevladnih organizacijah za človekove pravice. Je ustanovitelj jugoslovanskega Helsinškega monitorja, član Amnesty International in opazovalec IGRM (Frankfurt) za jugovzhodno Evropo. Na sodiščih je branil tedanje jugoslovanske disidente.

Mag. Andrej Aplenc

Mag. Andrej Aplenc je rojen leta 1930. Kot dijak in študent dvakrat zaprt na Golem otoku, vsega skupaj 3 leta. Prvič zato, ker je brigadirjem namesto marksistične vzgoje raje privoščil plesni večer, in drugič, ker je zavrnil ovajanje za Udbo. Je eden od 555 Slovencev, ki so v 50. letih prejšnjega stoletja kazen za svoja dejanja krivično odplačevali na zloglasnem Golem otoku. Svojo golootoško zgodbo, o kateri je javno spregovoril šele v samostojni Sloveniji, je, kot pravi, končal z dosego rehabilitacije na sodišču in izplačilom odškodnine.

Je avtor knjige Prodaja Slovenije (Mladinska knjiga, 1997), bil pa je kolumnist v revijah Demokracija in Mag, kjer ima objavljenih preko 100 komentarjev.

David Tasič

Novinar, urednik, založnik, publicist in falerist David Tasič je rojen leta 1962 v Kruševcu v Srbiji. Gimnazijo je končal leta 1980, nato pa se je vpisal na tedanjo FSPN (Fakulteto za sociologijo, politologijo in novinarstvo) v Ljubljani. V letih od 1981 do 1989 je bil novinar in urednik pri časopisu Mladina. Leta 1987 je objavil znameniti feljton o Golem otoku, ki je prvi dokumentarni publicistični prikaz dogajanja v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Feljton sproži burne odzive in polemike in se nadaljuje s pričevanji mnogih opogumljenih obsojencev v Mladini.

Leta 1988 je bil skupaj z Janezom Janšo in Ivanom Borštnerjem aretiran zaradi domnevne izdaje tajnih vojaških dokumentov, ki so pričevali o neustavni in nelegitimni vlogi vojske v Jugoslaviji. Sodili so mu na vojaškem sodišču v Ljubljani. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora, višje vojaško sodišče mu je kazen zvišalo na eno leto zapora. Leta 1998 je v samici vojaškega zapora bival dva meseca, naslednje leto pa še dva meseca v civilnem zaporu na Igu pri Ljubljani. V tem času je objavil nekaj knjig v samozaložbi. Leta 1989 je zapustil uredništvo Mladino in ustanovil eno prvih neodvisnih zasebnih založb v Sloveniji, Založbo Karantanija.

Janez Janša - od političnega zapornika, do predsednika vlade

Janez Janša se je rodil leta 1958. Osnovno šolo je obiskoval v Žalni in na Grosupljem, klasično gimnazijo pa v Stični. Nadaljnje izobraževanje je sledilo na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, kjer je študiral obramboslovje in leta 1982 diplomiral.

S kritično oceno razmer v takratni JLA, ki so bile označene za kontrarevolucionarne, se je pričela disidentska pot Janeza Janše. Sledil je strog nadzor Službe državne varnosti nad njim in njegovimi prijatelji, politične sankcije ter omejevanje in preprečevanje njegovega javnega dela.

Dne, 31. maja 1988, je Janeza Janšo, po naročilu Milana Kučana, v zgodnjih jutranjih urah aretirala Služba državne varnosti. S tem se je pričel znani proces proti četverici, ki je bil proces komunistične nomenklature zoper nastajajočo opozicijo in je sprožil silovit odziv med slovensko javnostjo. Pojavile so se javne zahteve za spremembe v smeri večstrankarske demokracije, kar je bil eden najpomembnejših vzvodov osamosvojitvenega procesa Slovenije. Janez Janša je bil na procesu, kjer so četverici sodili brez prisotnosti javnosti in brez pravice do odvetnika, obsojen na 18 mesecev zapora. Po pravnomočnosti sodbe, maja leta 1989, ga je slovenska komunistična oblast ponovno aretirala in ga poslala na prestajanje kazni. Zaradi velikega pritiska javnosti je bil Janez Janša, po tretjini prestane kazni, izpuščen iz zapora poleti 1989.

Janez Janša je napisal več knjig ter na stotine člankov, komentarjev, esejev in znanstvenih razprav. Objavil je tudi več svojih pesmi in literarnih spisov.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Obletnica prve žrtve osamosvojitvene vojne na slovenskem

vso.si 2014 05 23 obletnica prve osamosvojitvene zrtve maribor 0524. maj 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V petek, 23. maja 2014, so člani Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, ob 23. obletnici prve žrtve osamosvojitvene vojne na slovenskem, položili venec. Komemorativna seja je potekala v organizaciji Pokrajinskega odbora VSO Vzhodna Štajerska in Občinskega odbora VSO Maribor. 

Kot je v slavnostnem govoru poudaril predsednik Občinskega odbora VSO Maribor, Stojan Auer, je bila navkljub prvi žrtvi, na lokaciji Ljubljanske ulice v Mariboru, takrat dosežena prva skupna zmaga! Smrt Josefa Šimčika, ki je umrl pod kolesi vojaškega oklepnika JLA, je namreč še bolj strnila prve bojne vrste borcev za osamo-svojitev Slovenije, ki so z nadaljnjimi akcijami blokirale oklepnike jugoslovanske vojske in onemogočile njene agresorske načrte. 

Predsednik Pokrajinskega odbora VSO Vzhodna Štajerska, Zvonko Zinrajh, se je v svojem nagovoru med drugim vprašal, kako je možno, da je letošnji spominski dan "Pekrskih dogodkov" minil v znamenju partizanskih pesmi v izvedbi Partizanskega pevskega zbora, kar očitno kaže na to, da se bo spopad z JLA proslavljal z ikonografijo agresorja. 

V nadaljevanju komemorativne seje je dr. Andreja Špernjak prebrala tudi poslanico predsednika Združenja VSO, Aleša Hojsa, v kateri je poudaril spomin na vse žrtve, ki so padle v času našega osamosvajanja ter izrekel priznanje in zahvalo za vse, kar so plemenitega naredili za našo domovino.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Za govor predsednika Občinskega odbora VSO Maribor, Stojana Auerja, kliknite tukaj, za poslanico predsednika Združnja VSO, Aleša Hojsa, kliknite tukaj

Obletnica demokratičnih sprememb in ustanovitve MSNZ v Slovenskih Konjicah

vso.si 2014 05 16 ponosni na slovenijo slovenjske konjice 29a18. maj 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V petek, 16. maja 2014, sta Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve in Občina Slovenske Konjice v Domu kulture Slovenske Konjice pripravila slavnostno prireditev ''Ponosni na Slovenijo'' ob 24-letnici demokratičnih sprememb in ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite, na kateri je bil osrednji govornik predsednik Združenja VSO, Aleš Hojs.

Obiskovalce v dvorani sta najprej nagovorila župan Občine Slovenske Konjice, Miran Gorinšek in predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice leta 1990, Jože Baraga, ki se je v govoru spomnil ključnih dogodkov v Slovenskih Konjicah po izdanem ukazu o razorožitvi Teritorialne obrambe. Ukaz o razorožitvi Teritorialne obrambe in s tem slovenskega naroda je pomenil grob poseg v suverenost mlade slovenske državnosti in v demokratične spremembe, ki so se odvijale v tistem času. Pravzaprav je šlo za izdajo! Ukaz je večina občinskih štabov upoštevala, a našli so se junaki, ki so se temu odločno uprli. Med najbolj odločnimi so bili v Slovenskih Konjicah, ko je 27 podpisnikov LISTINE jasno reklo in zapisalo NE ter dobilo podporo v takrat novo izvoljenemu predsedniku Skupščine občine Slovenske Konjice, Jožetu Baragi.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je za izkazan pogum in domoljubje v ključnih trenutkih osamosvajanja podelilo priznanji podpisnikom zgodovinske listine in Jožetu Baragi ter z blagoslovom vojaškega vikarja Jožeta Pluta predalo prapore vsem 13-tim pokrajinskim odborom. Kulturni program sta popestrila Moški pevski zbor Ivo Štruc in Godba na pihala Slovenske Konjice.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Za slavnostni govor predsednika Aleša Hojsa kliknite tukaj

 

Fotogalerija

Po 25-tih letih čas za novo Majniško deklaracijo

majniska deklaracija 20149. maj 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je včeraj pripravilo prireditev v počastitev 25. obletnice Majniške deklaracije. Majniška deklaracija je bila prvič prebrana na protestnem zborovanju po drugi aretaciji Janeza Janše na ljubljanskem Kongresnem trgu 8. maja 1989. Majniška deklaracija je najpomembnejši politični dokument v zgodovini slovenskega naroda in kot takšen je bil podlaga za slovensko osamosvojitev ter izhodišče za poznejše listine, ki so bile sprejete v slovenskem parlamentu junija 1991.

V nabito polni dvorani Slovenske filharmonije je prisotne pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, o pomenu Majniške deklaracije, ki jo je pred 25-timi leti odločno prebral pesnik Tone Pavček, pa so spregovorili tedanji akterji: dr. Dimitrij Rupel, Lojze Peterle in Janez Janša.

Slednji je dejal, da je četrt stoletja po podpisu Majniške deklaracije čas za novo Majniško deklaracijo 2014, ki je bila na prireditvi tudi predstavljena. Po besedah Janeza Janše je novo deklaracijo v zadnjih dneh večinoma spisala in podprla civilna družba, nova politična izjava pa naj bi uresničila tretjo točko prejšnje Majniške deklaracije, ki zahteva Slovenijo, utemeljeno na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo državljanom.

Lojze Peterle je govor začel z besedami: "Zgodilo se je 8. maja 1989, na znanem kraju, z znanimi storilci, po vnaprej znani uri". ''Takrat smo se podpisali pod besede, ki ne delijo, ampak združujejo," je zatrdil Peterle in dodal, ''da sedaj tičimo v krizi brez primere. Brez sramu nam razlagajo, da so za to krive demokracija, osamosvojitev in Evropa. Tisti, ki so denar spravili v Švico, opozicijo sprašujejo, kje je sedaj Švica?"  Glede nove deklaracije je dejal, da je podlaga vrednotam slovenske osamosvojitve. "Podpisal sem jo zato, ker verjamem v drugačno Slovenijo!''

V kulturnem programu so nastopili, sopranistka Katarina Perger Vodnjov, baritonist Zdravko Perger, pianist Erik Šuler in pesnik Tone Kuntner, ki je zbranim prebral Majniško deklaracijo 2014.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Za ogled Majniške deklaracije 2014 in podpisnikov kliknite tukaj, podpišete pa jo lahko v zavihku PODPIS DEKLARACIJE

Odziv Združenja VSO na indično sodbo v primeru Patria

vso.si 2014 04 29 novinarska konferenca ljubljana 0229. april 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je na današnji novinarski konferenci predstavilo svoja stališča do indične obsodbe Višjega sodišča dveh članov našega predsedstva Janeza Janše in Toneta Krkoviča v primeru Patria.

V imenu Predsedstva Združenja VSO sta stališča predstavila Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO in dr. Božo Predalič, generalni sekretar Združenja VSO.

Za ogled posnetka kliknite tukaj

Tudi letos Dan boja proti okupatorju ni minil brez rdečih zvezd

Stozice 2014-04-2628. april 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST 

Tudi letošnji 27. april, Dan boja proti okupatorju ni minil  brez rdečih zvezd in »tradicionalne« Stožiške prireditve, ki bo, tako kot lanska, celoletni šlager za demokratično Evropo. Demokratični in v prihodnost zazrti Evropejci si pač ne znajo predstavljati, da lahko mini Evropska državica še danes slavi komunizem z rdečo zvezdo in komunističnimi diktatorji, kar razen kakšnih skrajno levih strank bankrotiranih dežel, ne počne nihče več. Letos je bilo sicer že malo bolje - letos smo »izvedeli« da narodnoosvobodilni boj ni bil komunistična revolucija. V dvorani Stožice so udeleženci imeli dovolj udobja, saj je vsak lahko sedel kar na nekaj stolih. Manjkali so celo tisti, ki so še lani prisegali na Bandiero Rosso, letos pa bi po »nočnem kongresu» morali zapeti Hej brigade.

Temelje Republike Slovenije, kot demokratične samostojne države smo postavili v letih demokratizacije, z jasno manifestiranimi cilji zapisanimi v Majniški deklaraciji leta 1989. Ustavno sodišče je v svoji odločbi, v kateri je razveljavilo odlok o poimenovanju ceste po komunističnemu diktatorju Josipu Brozu, nedvoumno zapisalo, da naš ustavni red temelji na vrednotah, nasprotnih vrednotam pred osamosvojitvijo. Zato je skoraj petindvajset let po naši osamosvojitvi tragično spremljati ikonografijo nedemokratičnega režima in obujanja vrednot tega sistema, ki je ne nazadnje celo ekonomsko propadel.

Dan boja proti okupatorju naj bi bil dan spominjanja na čase, ko smo se uprli tistim silam, ki so naš narod hotele izbrisati ali si ga vsaj popolnoma podrediti. Jugoslovanska ljudska armada z rdečo zvezdo je leta 1991 hotela ravno to. Samo enotnosti slovenskega naroda, ki ni potreboval nobenih formalnih povezav, kot so bile tiste protiimperialistične iz leta 1941, se lahko zahvalimo, da smo se večinsko zoperstavili agresorju in izbojevali našo samostojnost.

Zato naj nas v prihajajočih dneh, ko se spominjamo usodnih majniških dni v letu 1989, pa prve Demosove vlade maja 1990 in naše vojne za samostojnost leto kasneje, povezujejo tisti simboli, ki za nikogar niso sporni - ščit z likom Triglava, ki krasi slovensko trobojnico in verzi naše himne, ki nas vabijo, da preženemo vsak naš medsebojni prepir.

Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO

Ponovno oskrunili obeležje slovenske osamosvojitve

79519425. april 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) najostreje obsoja akcijo nepridipravov, ki so poškodovali spominsko obeležje bojne akcije ''Rožnik'', ki je potekala v okviru osamosvojitvene vojne za Slovenijo 28. junija 1991. V tej pomembni akciji so pripadniki ljubljanske Teritorialne obrambe zavzeli prisluškovalni center JLA na Šišenskemu hribu na Rožniku nad Ljubljano.

Tako, kot smo v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve obsodili mazaško akcijo, ki je v maju mesecu lanskega leta oskrunila spominsko ploščo na pročelju stavbe bivšega vojaškega sodišča na Roški ulici in s tem simbol enotnosti najbolj ključnega obdobja slovenske demokratizacije, tudi tokrat opozarjamo na nesprejemljivost takšnih dejanj, ki skrunijo spomin na svetle dogodke najpomembnejšega obdobja Slovenskega naroda, obrambe samostojne države.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Uresničitev slovenske osamosvojitve - imperativ vseh državljanov

VSO Celje - pogovorni vecer18. april 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 16. aprila 2014, je na Špici v Celju potekal pogovorni večer na temo "Čas osamosvajanja, groženj in vojne - odločilni trenutki na Celjskem", na katerem je Pokrajinsko združenje VSO za Zahodno Štajersko gostilo upokojenega brigadirja Slovenske vojske, mag. Viktorja Krajnca.

Predsednik Združenja VSO, Aleš Hojs, je v svojem pozdravnem nagovoru dejal: ''Vesel sem, da v Celju in okolici v času osamosvojitvene vojne ni bilo smrtnih žrtev, sem pa manj vesel, da imamo danes v Celju vojašnico, ki se imenuje po osebi, ki ni primerna za imenovanje po njej. Žal demokracija prinese tudi to, kar vsakokrat ni razumljivo«. Izrazil je posebno zadovoljstvo, da se je na Celjskem veliko naredilo pri ohranjanju in krepitvi spomina na osamosvojitev, kakor tudi na utrjevanju vrednot, na katerih je bila izpeljana slovenska osamosvojitev.

Osrednji gost pogovornega večera, mag. Viktor Krajnc, je v svojem predstavitvenem delu nanizal mnogo zanimivih podrobnosti bolj ali manj znanih dejstev o času, ki je nedvomno usodno zaznamoval današnje, pa tudi vse prihodnje generacije. Vrhunec v njegovi 33-letni vojaški karieri je zagotovo obdobje priprav na osamosvojitev, ko se je po razorožitvi TO v največji tajnosti začelo oboroževanje neformalne obrambne mreže, kasneje imenovane Manevrska struktura narodne zaščite. Kot poveljnik Zahodnoštajerske pokrajine TO je aktivno sodeloval v vseh osamosvojitvenih procesih, vključno v vojni za Slovenijo in bil odlikovan s Častnim znakom svobode Republike Slovenije.

Pomemben prispevek pri pripravi in izpeljavi nekaterih pomembnih procesov sta imela tudi gospa Sonja Ramšak, moderatorka pogovornega večera in poslanka v Državnem zboru RS, na področju računalniških evidenc naborništva in gospod Janko Požežnik, ki je sodeloval v najbolj občutljivi fazi pogajanj med TO in takratno JLA.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Za ogled kliknite tukaj

Praznovanje Dneva slovenske zastave

vso.si 2014 04 13 dan slovenske zastave 0114. april 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V nedeljo, 13. aprila 2014, je v Spodnji Slivni pri Vačah, v organizaciji društva Herladica Slovenica, potekala prireditev Dan zastave. Namen tradicionalne prireditve v počastitev slovenske zastave je ohranjanje slovenske nacionalne identitete. Dan slovenske zastave je spomin na 7. april leta 1848, ko je bila na Wolfovi ulici 8, v Ljubljani, prvič izobešena slovenska zastava. Številnim praporjem in zastavam občin, društev in organizacij se je priključil tudi prapor Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.

Letos praznujemo tudi 600-letnico zadnjega ustoličevanja koroških vojvod na knežjem kamnu. Ob tej priliki so v zemljepisnem središču GEOSS predstavili umetniško interpretacijo knežjega kamna, delo kiparja Zlatka Rudolfa. Umetnina je spomenik slovenskemu jeziku, saj je bila slovenščina obredni jezik ustoličevanja.

Vse prisotne sta na prireditvi nagovorila župan Občine Litija, Franci Rokavec in predsednik društva Heraldica Slovenica, Jožef Lajevec, osrednja govornika pa sta bila prof. Janez Bogataj in prof. dr. Stane Granda.

Tako slovenska zastava, kot spomenik slovenskemu jeziku sta simbola narodne pripadnosti in zato je prav, da imata svoje mesto tudi v zemljepisnem središču Slovenije GEOSS.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Ministrstvo zavrnilo pritožbo ZVVS in Združenja Sever

Sever ZVVS - logo11. april 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je s sklepom z dne, 31. 3. 2014, zavrnilo pritožbo Zveze policijskih veteranskih organizacij Sever in Zveze veteranov vojne za Slovenijo zoper odločbo Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve o statusu društva ki deluje v javnem interesu. Ministrstvo je sicer pravilno ugotovilo, da je 15 dnevni rok za pritožbo že pretekel, ni pa zapisalo, da navedeni društvi sploh ne moreta biti stranki v postopku podelitve statusa našemu združenju, kar smo tedaj navedli tudi v svojem odgovoru.

Zveza policijskih veteranskih organizacij Sever in Zveza veteranov vojne za Slovenijo sta namreč z zavajanjem in polresnicami skušali prepričati vlado, da je status Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve sporen, zato njihovega ravnanja ne moremo razumeti drugače, kot nagajanje s ciljem, da bi sami pridobili več sredstev, ki jih ministrstvo namenja delovanju društev v javnem interesu.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Za ogled zavrnitvenega sklepa kliknite tukaj

Predstavitev zbornikov dokumentov v Slovenj Gradcu

vso.si 2014 03 31 vojna za slovenijo slovenj gradec 112. april 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Ta ponedeljek je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve pripravilo predstavitev zbornikov ''BELA KNJIGA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE'' in novega zbornika ''VOJNA ZA SLOVENIJO'' v Slovenj Gradcu. Pred predstavitvijo je Združenje VSO ustanovilo še dve območni združenji na Koroškem in sicer Območno združenje VSO Slovenj Gradec in Mislinja, katerega bo vodil Peter Uranc ter Območno združenje VSO Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem, katerega predsednik je postal Stašo Lodrant. Številne obiskovalce v konferenčni dvorani Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec sta pozdravila tudi predsednik VSO Aleš Hojs in domači podžupan Peter Cesar, v kulturnem delu programu pa je nastopil pevski zbor Adoramus.

Zbornika ''BELA KNJIGA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE'' in ''VOJNA ZA SLOVENIJO'' je v pogovoru z dr. Andrejo Valič Zver predstavil Janez Janša, ki je dejal, da so v obeh zbornikih zbrana izvorna gradiva, ki jasno pričajo o dogodkih pred in med osamosvojitveno vojno. Janša se je tudi tokrat dotaknil vse večjega zadolževanja Slovenije, za katerega je kriva aktualna vlada in s katerim se bližamo razmeram, ki so terjale razpad prejšnje skupne države. Na vprašanje, kaj lahko Slovenci storimo v takšnih razmerah je Janša povedal, da se moramo vrniti nekaj korakov nazaj, do vrednostnega središča, ki nas je v času osamosvajanja kot narod prvič v zgodovini združilo in poenotilo. Le takšno vrednostno središče nas lahko izkoplje iz trenutne krize in postane ponovno vodilo in gonilo Slovenskega naroda.  

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Odziv Združenja VSO na izjavo ZVVS in ZZB NOB Trebnje

ZVVS ZZB NOV - logo28. marec 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

S strani medijev smo bili seznanjeni s skupno izjavo Zveze veteranov vojne za Slovenijo Trebnje in Združenja borcev za vrednote NOB Trebnje, v kateri se navedeni organizaciji negativno opredeljujeta do ustanovitve Območnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno.

Taka izjava nas preseneča in žalosti, ker kaže na to, da si navedeni združenji očitno želita lastiti ekskluzivno in monopolno pravico do zaslug in interpretacije obdobja slovenskega osamosvajanja.

Drugače si namreč ni mogoče tolmačiti njunega nasprotovanja ustanovitvi območnega odbora domoljubnega združenja, ki ima celo v svojem statutu zapisano: »Združenje VSO je domoljubno društvo, ki združuje državljane Republike Slovenije ter Slovence v zamejstvu in po svetu, ki imajo pozitiven odnos do svoje domovine in slovenske osamosvojitve. Združuje vse, ki so sodelovali pri ustvarjanju političnih, kulturnih in gospodarskih temeljev osamosvojitve, v pripravah na osamosvojitev Slovenije, pri sami osamosvojitvi ter pri obrambi domovine v vojni za Slovenijo. Združuje tudi vse, ki delijo vrednote slovenske osamosvojitve, kot jih določajo programska izhodišča Združenja VSO«.

V kolikor bi navedeni organizaciji delovali iskreno, potem bi bili sorodne organizacije, ki si želi gojiti domoljubje in pozitiven odnos do slovenske osamosvojitve veseli in bi si želeli z njo sodelovanja. Dejstva pa so žal ravno nasprotna. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve vse od svojega nastanka doživlja šikaniranja in metanje polen pod noge s strani ZVVS, Združenja Sever, kot tudi s strani Združenja borcev za vrednote NOB kljub temu, da je bilo Združenje VSO pripravljeno sodelovati z navedenimi združenji. V ta namen je Združenje VSO kmalu po svoji ustanovitvi zaprosilo za vključitev v Koordinacijo domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije (KoDVOS), vendar so te organizacije vključitev in sodelovanje zavrnile. Namesto sodelovanja so se raje odločile za poskuse diskreditacije in oviranja delovanja Združenja VSO. Zadnji tak primer se je zgodil pred nedavnim, ko sta ZVVS in Združenje Sever na Vlado RS poslali dopis s katerim sta pri vladi lobirali, da Združenju VSO odvzame status društva, ki deluje v javnem interesu.

Člani Združenja VSO pozivamo navedene organizacije k spremembi njihove politike. V kolikor ne zmorejo moči za sodelovanje, naj se vsaj vzdržijo uporabe preživelih metod enopartijskega sistema, ki si je lastil monopole na vseh področjih, tudi na področju organiziranja civilnih združenj, društev in vseh oblik svobode združevanja.

Ravno primer, ki je opisan, pa nas v združenju dodatno opogumlja in prepričuje, da delamo prav in da želimo to, kar je ena najbolj osnovnih vrednot naše osamosvojitve, živeti in delati v demokratični pluralni družbi.

Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO

Za ogled izjave kliknite tukaj

Predstavitev novega zbornika ''Vojna za Slovenijo'' v Šentilju

vso.si 2014 03 24 vojna za slovenijo sentilj 1825. marec 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve z ustanavljanjem območnih in občinskih odborov še naprej krepi delovanje ''na terenu''. V ponedeljek, 24. marca, je Združenje VSO ustanovilo Območni odbor Šentilj, Kungota in Pesnica, prvi predsednik pa je postal Peter Nikl. Ob ustanovitvi odbora je potekala tudi predstavitev zbornika ''BELA KNJIGA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE'' in novega zbornika ''VOJNA ZA SLOVENIJO'', katerega uradna predstavitev je bila prejšnji torek. Zbornika je v pogovoru z dr. Andrejo Valič Zver predstavil Janez Janša, ki je opozoril, da se z vse večjim zadolževanjem Slovenije, za katerega je kriva aktualna vlada, bližamo razmeram, ki so botrovale razpadu prejšnje skupne države. Janša je tudi tokrat izpostavil vrednote, ki so nas združevale v času osamosvojitve in poudaril, da se bomo iz težav lahko izvili le, če bodo te vrednote zopet postale vodilo in gonilo Slovenskega naroda.  

Navzoče je nagovoril župan Občine Šentilj Edvard Čagran, v kulturnem programu so nastopili pevci MPZ KUD Mejnik Šentilj, pred dvorano pa je obiskovalce pozdravil Pihalni orkester Občine Šentilj.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Predstavitev novega zbornika ''Vojna za Slovenijo''

vso.si 2014 03 18 vojna za slovenijo ljubljana 0119. marec 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Založba Nova obzorja je v lanskem juniju, ob Dnevu državnosti, izdala zbornik Bela knjiga slovenske osamosvojitve, v katerem so objavljeni številni dokumenti iz časa osamosvajanja Slovenije. Zbornik je včeraj  dobil nadaljevanje, nov zbornik, ki ga je ravno tako izdala založba Nova Obzorja in za katerega je dokumente zbiralo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Zbornik ''Vojna za Slovenijo'' so včeraj predstavili v Mestnem muzeju Ljubljana.

Zbornik, ki vsebuje obsežno dokumentacijo o usklajevanju obrambnih aktivnosti v času osamosvojitvene vojne, so v pogovoru z urednikom častnika Demokracija, Metodom Berlecem, predstavili predsednik Združenja VSO in nekdanji minister za obrambo Aleš Hojs, načelnik Republiškega štaba TO v času vojne za Slovenijo Janez Slapar, poveljnik Pokrajinskega štaba TO za Dolenjsko v času vojne za Slovenijo in predsednik Zveze slovenskih častnikov Albin Gutman, poveljnik Specialne brigade TO v času vojne za Slovenijo Tone Krkovič in minister za obrambo v času vojne za Slovenijo Janez Janša, ki je napisal tudi spremno besedo k zborniku. Janša je v predstavitvi izpostavil nekatere številke. JLA je agresijo na Slovenijo 26. junija 1991 začela z enotami, ki so skupaj štele 22.000 vojakov, častnikov in podčastnikov. V knjigi objavljene analize kažejo, da je imela JLA v vojni za Slovenijo 48 mrtvih in 116 ranjenih, enote TO pa so v spopadih zajele 2.663 njenih pripadnikov, medtem ko jih je prostovoljno na slovensko stran prebegnilo 3.090. Od 22.000 pripadnikov jih je JLA v dobrih sedmih dneh spopadov izgubila najmanj 5.917 ali več kot četrtino, med njimi nesorazmerno velik del - najmanj 534 - aktivnih častnikov in podčastnikov. Gre za zbornik dokumentov, ki so nastali in bili napisani v času med 7. majem in 10. julijem 1991, sam zbornik pa je, kot je še dejal Janez Janša, izziv za zgodovinsko stroko. Predsednik Združenja VSO Aleš Hojs je pojasnil, da je zbornik pomemben zlasti s stališča verodostojnosti ocenjevanja osamosvojitvene vojne. Bralci si bodo lahko na podlagi predstavljene dokumentacije sami ustvarili vtis o tem, kaj se je v času vojne v resnici dogajalo.

Tudi načelnik Republiškega štaba TO v času vojne za Slovenijo Janez Slapar in Albin Gutman, ki je bil v času vojne poveljnik Pokrajinskega štaba TO za Dolenjsko ter Tone Krkovič, takratni poveljnik Specialne brigade TO, so zbornik ‘’Vojna za Slovenijo’’ ocenili kot nepogrešljiv prispevek k razumevanju časa slovenskega osamosvajanja.

Po predstavitvi zbornika je Združenje VSO podelilo priznanja pripadnikom 2. izvidniškega voda Specialne brigade MORiS, ki je 28. junija 1991, v bliskoviti akciji zavzel veliko skladišče JLA pri Borovnici ter s tem omogočil oboroževanje Slovenske vojske. Priznanja so prejeli: Uroš Gabrovšek, Denis Ule, Robert Petrovčič, Edvard Gregorka, Janez Novak, Tomaž Brence, Peter Mencin, Andrej Pristavec, Smiljan Pajnkihar, Niko Smole, Dušan Radošek, Bruno Dormiš, Robert Miklavčič, Uroš Sajovic, Rok Hrovatin, Brane Zrinski, Marko Lipuš, Stanislav Kucler, Robert Marolt, Jože Fortuna, Brane Brožič, Boris Mikuš in posmrtno Jože Prvinšek.

Združenje VSO je hkrati predstavilo predlog, da Predsednik republike ob letošnjem Dnevu državnosti pripadnikom tega voda podeli visoko državno odlikovanje. Za ogled predloga kliknite tukaj 

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Sporočilo Zbora za republiko v zvezi z dogajanjem v Ukrajini

ukrajina-ruska-vojska3. marec 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

1. Zbor za republiko izraža zaskrbljenost zaradi posegov Ruske federacije zoper suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, saj gre za poglabljanje krize v tej državi in za očitno kršitev mednarodnega prava, Ustanovne listine Združenih narodov, Helsinške sklepne listine pa tudi specifičnih zavez Ruske federacije o spoštovanju suverenosti in teritorialne integritete Ukrajine, ki izhajajo iz budimpeštanskega memoranduma leta 1994 in bilateralne pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu iz leta 1997. Zbor za republiko podpira demokratične procese v Ukrajini, njeno suverenost in celovitost kakor tudi njeno suvereno pravico izbire, v katere mednarodne organizacije in povezave bo vstopala. Ukrajinska kriza utegne sprožiti daljnosežne posledice za stabilnost mednarodnih odnosov, za zaupanje in sodelovanje v Evropi.

2. Zgodovinski spomin terja, da se ob najnovejših ruskih grožnjah in njihovih implikacijah spomnimo načrtov Miloševićeve Srbije v zvezi s srbskim prebivalstvom v BiH, na Hrvaškem in na Kosovu; na žalost pa tudi münchenskega paktiranja v zvezi s Sudetskimi Nemci leta 1938, da ne govorimo o kasnejših paktih, ki so sprožili II. svetovno vojno.

3. Ob tem je Zbor za republiko zaskrbljen tudi zaradi izjav slovenske vlade oz. njenega ministrstva za zunanje zadeve. Gre za izjave o pripravljenosti Slovenije, da bi posredovala med Evropsko unijo in Rusko federacijo, ker da »imamo z Rusijo dobre odnose«. Poleg tega, da dopuščajo dvom o dobrih odnosih med Slovenijo in Ukrajino; poleg tega, da ustvarjajo vtis, kot da Slovenija ni članica EU, ampak nekakšna vmesna in neopredeljena država med EU in Rusijo; takšne izjave prenašajo težišče problema, ki je v celoti ruski proizvod, na odnose med EU in RF.

4. Izjave slovenske vlade v zvezi z Ukrajino niso samo politično sporne in nesprejemljive, ampak so tudi nepravilne z vidika mednarodnega prava in diplomatske stroke. V mednarodni javnosti utegne nastati vtis, kot da Slovenija podpira težnje po vračanju sovjetskih modelov in teorij o omejeni suverenosti, ali se jim celo pridružuje. V Zboru za republiko se sprašujemo, kako je moglo priti do takšnih izjav.

5. Slovenija si je že v preteklosti in v okviru EU prizadevala za dobre odnose z Rusko federacijo in z Ukrajino. EU je Ukrajini zagotavljala evropsko perspektivo, v zadnjem času pa ji je ponudila tudi članstvo. Takšni politiki se Slovenija ni odpovedala in se ji ne more odpovedati.

6. V Zboru za republiko menimo, da bi moral zaradi neprimernega in za Slovenijo škodljivega ravnanja v zvezi z ukrajinsko krizo nemudoma odstopiti vsaj zunanji minister Karl Erjavec.

Za Zbor za republiko: Aleš Hojs, Jože Rant, Dimitrij Rupel, Lovro Šturm

Obvestila članom

Kontakt

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana

tel.: 08 382 35 30

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Z uporabo naših spletnih storitev soglašate z uporabo piškotkov. Želim izvedeti več >>