Novice

Izjava Združenja VSO o pozivih na proteste

19. december 2012 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Pismo generala Ladislava Lipiča, v katerem veterane in člane ZVVS poziva na demonstracije proti "vzvišenosti in cinizmu" oblasti, smo v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) prebrali z velikim začudenjem.

Koga general Lipič v javnem pozivu »Tega si nismo zaslužili!«, objavljenim 3.12.2012 na spletnih straneh ZVVS, pravzaprav misli z »vzvišenostjo in cinizmom«? General Lipič namreč uraduje v Uradu Predsednika države Danila Türka, ki je pravkar končane predsedniške volitve izgubil. Po mnenju javnomnenjskih voditeljev in neodvisnih analitikov prav zaradi domnevno vzvišenega in ciničnega odnosa do državljank in državljanov ter njihovih problemov. General Lipič je pred tem služboval kot načelnik Generalštaba Slovenske vojske, nato pa kot njegova ekscelenca veleposlanik na tujem zastopal slovensko državo. Zato bi Ladislava Lipiča težko uvrstili kamorkoli drugam, kot v vrh vladajočega oblastnega aparata, zoper katerega, razumi, kdor more, zdaj prav on poziva!

Ni jasno, koga ima general Lipič v mislih, jasno pa je, da je s tem pismom stopil v polje skrajno pritlehnega politiziranja, ki je povsem nedostojno in nevredno dejanj slovenskega generala. Visoki državni uradnik Lipič, uradnik najvišjega ranga in plačnega razreda, poziva veteransko članstvo, ki ga v VSO globoko spoštujemo, s katerim pa v ničemer ne deli usode. General Lipič izrablja nezadovoljstvo drugih za politične cilje tretjih in manipulira s tistimi, ki so lahko upravičeno nezadovoljni s posameznimi pojavi in nepravilnostmi v družbi.

General Lipič s stavkom: »Plebiscit, podprt z veliko večino glasov državljank in državljanov, ni dal nikomur dovoljenja za pretepanje tistih, ki so to državo gradili dolga desetletja, zdaj pa so izgubili delovna mesta in pravico do najosnovnejšega – pravico do dela!«, spominja na znane stavke iz naše polpretekle zgodovine, ki so z vzklikanjem "Niko ne sme da vas bije!", prišli na oblast v prejšnji državi. Ponavljanju takih vzorcev se nekateri očitno niso odrekli in največji paradoks je, da vanj vlečejo  veteranske organizacije.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) tako ravnanje zavrača v celoti. Dodatni komentar, ali je general Lipič oskrunil častivredno uniformo slovenske vojske, gotovo ni potreben.

Predsedstvo VSO

Izjava Združenja VSO ob protestih nezadovoljnih državljanov

29. november 2012 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve VSO, ki je nastalo, da bi ohranjalo vrednote slovenske pomladi in osamosvojitve, z zaskrbljenostjo spremlja soočenje Slovenije s krizo, ki maje temelje mlade slovenske države. Čeprav se zavedamo njenih globalnih razsežnosti, vidimo zanjo tudi mnoge razloge v odsotnosti pravočasnih sprememb in reform v celotnem obdobju po osamosvojitvi in v lastnem ravnanju, ki je odlagalo soočenje z nujnimi spremembami in s pravimi problemi.

Za krizo niso vsi enako odgovorni. Prepogosto se dogaja, da najhujše posledice nosijo pravzaprav najmanj odgovorni zanjo. Zato VSO razume izraze nezadovoljstva in se zaveda daljnosežnih posledic krize za ljudi. Kriza traja že nekaj let in njena globina zahteva očitno še nekaj nadaljnjih let, da jo bomo odpravili. VSO zato podpira vlado v njenih reformnih prizadevanjih, četudi je soočena z nezadovoljstvom v lastnih vrstah zaradi kršenja socialnih pravic veteranov, kar poleg ostalega slabša položaj njenih članov in simpatizerjev.

VSO se tudi zaveda, da spopadanje s krizo ruši mnoge privilegije in odpravlja nepravilnosti, kar ni po godu nekaterim, ki so na račun ljudi in zoper načela zakonitosti ustvarili svoj ekonomski ali politični privilegij. Ob tem pa s svojim političnim, poslovnim in medijskim vplivom spodbujajo k uličnim protestom zato, da spremembe preprečijo, ne pa spodbudijo. Hujskanje k nasilju zato VSO zavrača in poziva oblast, da zavaruje premoženje, varnost in življenje ljudi in zagotovi spoštovanje zakonitosti.

Vsako igranje politike s podžiganjem uličnih protestov se ji bo vrnilo kot bumerang. V naši zgodovini so pozivi k nasilnim uličnim protestom zaznamovali nasprotovanje slovenski osamosvojitvi, teh metod in sredstev se še predobro spomnimo, kot se spomnimo tudi mirnih demonstracij za spoštovanje človekovih pravic, ki so pripeljale do svobodnih volitev in demokracije.

Zato obenem, ko podpiramo zahteve po boljšem življenju za ljudi in razumemo nezadovoljstvo prizadetih, zavračamo podžiganje strasti in nemirov. Zavračamo tudi politične pozive nekakšnih samooklicanih skupin "osamosvojiteljev", ki po nepotrebnem to svetlo obdobje slovenske zgodovine uporabljajo za potrebe dnevne politike.

Takega ravnanja niso vredni nobeni cilji, še najmanj taki, za katere se zdi, da bi lažje prinesli želene volilne izide kakšno nedeljo.

Predsedstvo VSO

Nov udarec osamosvojitvi Slovenije

25. oktober 2012 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Predsednik republike dr. Danilo Türk je 10. oktobra z Redom za zasluge odlikoval Jurija Gustinčiča, za novinarski prispevek k odprtemu, strpnemu in kulturnemu javnemu dialogu. Ob vročitvi odlikovanja je poudaril, da je Jurij Gustinčič osebnost 20. stoletja, ki je s svojim delom to izjemno težko stoletje tudi sooblikovala. Njegovo poročanje sta po besedah predsednika zaznamovali subtilnost argumenta ter pomembnost poudarjanja potrebe po razumevanju dveh strani v konfliktu in več vidikov zapletenih mednarodnih vprašanj.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) izraža nezadovoljstvo s predsednikovo odločitvijo, zavedajoč se, da je podeljevanje odlikovanj suverena pristojnost predsednika, s katero pa bi moral skrbeti za utrjevanje nacionalne zavesti in soglasja. Žal ugotavljamo, da sosledje predsednikovih odločitev za odlikovanje posameznih oseb, predstavlja nadaljevanje demontaže podpore vrednotam slovenske osamosvojitve. Omalovaževanje teh vrednot se je celo začelo s predsednikovimi odlikovanji nekaterih nasprotnikov osamosvojitve v devetdesetih letih, vrhunec pa je doseglo s predsednikovo odločitvijo za podelitev priznanja nekdanjemu šefu tajne policije Tomažu Ertlu. Po tem vrhuncu se je moral predsednik prav potruditi, da bi ohranil žaljivo raven nagrajevanja nasprotnikov slovenske neodvisnosti in demokracije. Ko je bilo že videti, da se je ob odlikovanju Tomaža Ertla predsednik zamislil nad svojimi odločitvami, pa je v konici volilne kampanje z odlikovanjem prvaka jugoslovanskega partijskega novinarstva Jurija Gustinčiča dokazal, da sosledja njegovih potez ni moč razumeti drugače kot skrbno načrtovanega in premišljenega.

Gospod Jurij Gustinčič, ki se je poleti 1991 v neslovenskih časnikih norčeval iz obrambnih in diplomatskih prizadevanj za svobodno slovensko državo; tako se je med drugim v časopisu Slobodna Dalmacija, v najtežjih dnevih osamosvajanja 27., 28. in 30. junija 1991, ukvarjal z vprašanjem Gadafijevih kamel, njihovega mleka in splošne »korajže« libijskega diktatorja (članek: Gadafi, onaj pravi). Drugod pa izrecno nasprotuje osamosvojitvi, npr. v članku Dobri živci in Gdje je Kissinger? Še posebej je to izstopajoče, ker je Slobodna Dalmacija v tistih dneh sproti objavljala članke in slike o grozodejstvih JLA v Sloveniji. Jurij Gustinčič je to torej storil namerno, v polni zavesti svojega dejanja.

Za VSO je nesprejemljivo, da se aktualni predsednik in predsedniški kandidat s svojimi simbolnimi potezami postavlja na stran nasprotnikov osamosvojitve Slovenije. V VSO si želimo predsednika, ki bo vsako odlikovanje skrbno pretehtal in odlikoval tiste posameznice in posameznike, ki so s svojim življenjem in delovanjem brez sence dvoma pripomogli k nastanku in ugledu samostojne Slovenije.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

22. avgust 2012 - SPOROČILO ZA JAVNOST

8. avgusta 2012 je vlada Republike Slovenije podprla obeleževanje 23. avgusta kot evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. S tem Slovenija sledi Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel že aprila 2009.

10. avgusta 2012 je Študijski center za narodno spravo v sporočilu za javnost poudaril, da je Slovenija edina evropska država, ki je v 20. stoletju doživela vse tri velike totalitarizme - fašizem, nacizem in komunizem. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) se strinja z ugotovitvijo, da je »obeleževanje spomina na žrtve totalitarnih režimov še posebej pomembno kadar upada zaupanje v ustanove pravne države in demokracije«. Slovenska osamosvojitev je potekala v ozračju, prežetem s soglasjem slovenske družbe o pomenu vrednot pluralistične, demokratične in pravne države ter v ozračju zanosnega boja za obrambo človekovih pravic. Temu ozračju je bil vsakršen totalitarizem tuj in najširša civilna družba se je izražanju avtoritarnih praks tedanje oblasti smelo postavila po robu s pogumno držo nenasilnega državljanskega odpora.

V tej luči predsedstvo VSO ocenjuje izjavo kolegija ZZB NOB z dne 14. avgusta 2012, s katero ta organizacija zavrača obeleževanje evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov z argumentom, da to »ne more prispevati k umirjanju političnih razmer, še manj pa k civilizirani evropski zavesti, saj je grobo nadaljevanje kulturnega boja in delitve naroda«. VSO meni, da k spravi in civilizirani zavesti lahko vodi samo razkrivanje resnic; raziskovanja dejstev o zgodovinskih dogodkih ne moremo enačiti z »boji in delitvami« posebej v primerih, ko dejstva razkrivamo umirjeno, pretehtano in argumentirano. Dejstva o resničnih dogodkih in kolaboracijah med in po drugi svetovni vojni so še vedno plod raziskovalnega dela in temeljitega luščenja ovojev iz globoko zakopanih arhivov in spominov preživelih prič; ZZB se v svoji izjavi ogne omembi sodelovanja Hitlerja in Stalina. K civilizirani zavesti pa pomembno prispeva eksplicitno priznanje ZZB, da je bil boljševiški/komunistični sistem totalitaren. Vsi totalitarizmi so si seveda med seboj različni, a da bi komunističnega presojali bolj milostno kot druge zato, ker je sodeloval z zahodnimi demokracijami, ne bi zdržalo kritike po načelih vladavine prava; to je tako kot, če bi sodili, da je neki morilec nedolžen, ker se je nekoč družil z nedolžnimi ljudmi. Argument, da je komunistični totalitarizem trajal deset let, je enako nevzdržen, saj je imel maršal Tito dosmrten mandat; umrl je leta 1980, od leta 1985 do 1988 pa so se v Ljubljani še vedno vrstili vojaški procesi zoper demokracijo, dirigirani s strani militaristične oblasti.

VSO meni, da je citirano stališče ZZB nasprotno usmeritvi citirane resolucije Evropskega parlamenta. VSO ob tem izraža odobravanje eksplicitnega priznanja ZZB, »da je bil komunistični sistem totalitaren in da je obstajal tudi v Sloveniji«. Ostale sodbe prepustimo resnicoljubnemu raziskovanju dejstev. ZZB v svoji izjavi napeljuje na misel, da vsi totalitarizmi niso enaki oz. da so nekateri upravičeni. Predsedstvo VSO sledi vrednotam slovenske osamosvojitve in ji je vsakršni totalitarizem tuj. Ne gre za enačenje totalitarizmov, kot to namiguje ZZB, gre preprosto za obelodanjanje zgodovinskih dejstev in s tega vidika za enako skrben odnos do raziskovanja vseh totalitarnih pojavov v zgodovini in v sedanjosti.  

Zavedamo se, da je evropska prihodnost, z njo pa tudi slovenska, odvisna od premagovanja starih ideoloških vzorcev in od vedrih ter strpnih pogledov na skupni evropski podvig. Ko se spominjamo žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, negujemo vrednote slovenske osamosvojitve in z njihovo pomočjo krepimo nov koncept ustvarjalnega in sodobnega evropskega slovenstva, v katerem totalitarizmi nimajo azila. Zavzemamo se za ničelno toleranco do totalitarnih in avtoritarnih praks.

Predsedstvo Združenja VSO

Odgovor na pismo bralca

19. julij 2012 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Spoštovani mag. Milan Lovrenčič!

V rubriki Pisma bralcev, dne 12. julija 2012, sem z zanimanjem prebral Vaš prispevek na temo vrednot slovenske državnosti in boja za slovensko samostojnost. Kljub dejstvu, da ste v pismu navedli kar nekaj netočnosti, pa po tehtnem premisleku lahko ugotovim, da ima naše Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) mnogo skupnih točk z Vašo Zvezo društev generala Maistra, v kolikor so vaša razmišljanja resnična in iskrena.

Dovolite, da Vas popravim in pojasnim, da Združenje VSO ni nastalo pred dvema mesecema, temveč že dne, 23. decembra 2010, na dan 20. obletnice referenduma za samostojno Slovenijo in sicer na pobudo številnih veteranov osamosvojitvene vojne, akademikov, disidentov, kulturnikov ter ostalih akterjev, ki so začutili potrebo, da se prepreči revizija osamosvojitvene zgodovine s strani nekaterih političnih akterjev. Ponosni smo, da je na ustanovitvenem kongresu sodeloval tudi Boris Pahor, dr. Janko Prunk, ki ga v svojem pismu omenjate, pa je sodeloval tudi na eni izmed javnih tribun s področja slovenskega domoljubja, ki smo jih organizirali v lanskem letu. Namen združenja VSO ni ustvarjanje ''zaslugarstva'' nekaterih vidnih članov takratne koalicije DEMOS, temveč upoštevanje vseh resnično ključnih slovenskih zgodovinskih dogodkov in spoštovanje, da je slovenska osamosvojitev rezultat več zgodovinskih procesov, tudi s področja kulture in akademske sfere ter civilne družbe. Angažma teh ljudi je bil odločilen, pa naj je bil kulturni, politični, varnostni, vojaški, diplomatski, gospodarski ali kakršenkoli že, brez njihovega dela, zavzemanja, izpostavljanja, tveganj in prizadevanj Slovenija danes ne bi bila samostojna in mednarodno priznana država. Ti ljudje so veterani slovenske osamosvojitve, tisti, ki so se aktivno udeležili tudi slovenske obrambne vojne, pa so tudi vojni veterani. V našem združenju tako cenimo prispevek vseh, ne glede na politično, versko, ideološko in nazorsko prepričanje, kar smo zapisali tudi v našem programu. Ob tem ugotavljam, da so med njimi tudi vidni predstavniki vašega združenja! Kot resnični domoljubi nikogar ne sprašujemo, kje je bil leta 1991, saj to ve vsak zase. Namen VSO je torej depolitizacija osamosvojitvenih dogodkov, predvsem pa znanstvena proučitev vseh značilnosti Slovenske osamosvojitve, kot največjega epohalnega dejanja v zgodovini Slovenskega naroda.

Značilnost našega združenja je tudi, da pred volitvami ne sodelujemo v ''romarskih procesijah'', s katerimi bi favorizirali politične kandidate, prav tako ne ''mešetarimo'' z luksuznimi nepremičninami s pomočjo denarja davkoplačevalcev, kot je to praksa v kakšnih drugih organizacijah, ki se profilirajo za domoljubne. Izjemno cenimo prispevek organizacije TIGR in generala Rudolfa Maistra, ki pa sta žal šele s slovensko osamosvojitvijo in s pomočjo nekaterih naših vidnih članov, dobila mesto v javnosti, kot si ga zaslužita. Tako praznujemo v Sloveniji na dan 23. novembra (od leta 2005) tudi praznik generala Rudolfa Maistra, ki ga je prejšnji režim poskušal izbrisati iz slovenske zgodovine, kot so brezkompromisno odstranili njegov kip v Mariboru. TIGR-u pa je bilo šele dne, 27. 4. 2005, na Mali gori pri Ribnici, prvič na dan boja proti okupatorju s strani takratnega in sedanjega predsednika vlade Republike Slovenije izkazano državniško spoštovanje za zasluge v boju proti okupatorju, čeprav so nekateri vidni predstavniki "borčevske tradicije" še v tem tisočletju zatrjevali, da je bil TIGR teroristična organizacija.

Prav tako ne morem mimo Vaše primerjave med 2. svetovno vojno na Slovenskem in obrambno vojno za Slovenijo v letih 1990-1991 z vidika trajanja spopadov in števila žrtev. Vojne na Bližnjem vzhodu so trajale po pet do sedem dni, pa nikomur ne pade na pamet, da bi jih imenoval operetne ali neresne. Obrambna vojna za Slovenijo ni samo 10 dni neposrednih spopadov z agresorsko JLA, temveč več kot leto dni priprav, oboroževanja, usposabljanja in napetosti pred tem in po tem, kar je tudi pustilo svoje posledice. Te aktivnosti so danes znane kot Manevrska struktura narodne zaščite. Obrambna vojna za Slovenijo je bila drugačna vojna od ostalih vojn na slovenskih tleh, o njej učijo tudi na ameriški vojaški akademiji West Point. Takrat smo bili brez zunanjih zaveznikov, dosegli smo cilj z minimalnim številom žrtev, v celoti smo spoštovali mednarodne pogodbe in humanitarno pravo, predvsem pa po zmagi nismo izvajali represalij nad nasprotnikom ali se kako drugače maščevali tistim, ki so nasprotovali osamosvojitvi. Obrambna vojna je bila torej specialna vojna z vidika bojevanja, bila je učinkovita in odnos do nasprotnikov povsem legitimen, kar pa ne moremo trditi za vse vojne na slovenskih tleh. Bila je tudi prva vojna, katere cilj je bila slovenska suverenost in demokratična ureditev. Ko se je obrambna vojna začela, ni nihče vedel koliko časa bo trajala, lahko bi trajala tudi več let, kot nekatere vojne na Balkanu. Lahko bi se zgodila tudi slovenska Srebrenica ali Vukovar. Da temu ni tako, se imamo zahvaliti izjemni taktiki takratnih obrambnih sil in diplomacije, predvsem pa v prvi vrsti pogumnim posameznikom, ki so bili že prvi dan pripravljeni žrtvovati življenje za svobodno in samostojno Slovenijo. Med njimi je bil takrat tudi 25-letni Edvard Peperko.

Z vašim združenjem imamo precej skupnega, med drugim tudi to, da zagovarjamo, da se vojašnice slovenske vojske poimenujejo po resničnih borcih za svobodno Slovenijo, ki so bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje za svobodo, ne glede na ideološko determiniranost. Tako kot se tudi sami verjetno strinjate, da se je nekdanja vojašnica Franca Rozmana Staneta v Mariboru že pred leti preimenovala v vojašnico Rudolfa Maistra.

Težko je zaradi tega razumeti, da oporekate našemu združenju, da podpiramo odločitev ministra za obrambo, da Ljubljansko vojašnico Franca Rozmana Staneta preimenuje v vojašnico po padlem slovenskem vojaku v vojni za samostojno Slovenijo. Prav tako se strinjam z Vami, da tudi v našem združenju ni nikogar strah povedati resnico in se zoperstaviti vsakokratnim poskusom potvarjanja zgodovinskih dejstev, ki jih želijo nekateri prilagajati v svojo korist. Zato moramo res ostati budni vsi domoljubi, ki nam je v interesu varovati in razvijati Slovenijo kot demokratično državo vseh Slovencev.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Slavko Kmetič, predsednik

Podpora ministru za obrambo glede poimenovanja vojašnic Slovenske vojske

13. julij 2012 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Predsedstvo Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) soglasno podpira odločitev ministra za obrambo Aleša Hojsa, da je poimenoval vojašnice Slovenske vojske po padlih v osamosvojitveni vojni leta 1991. Legitimna odločitev ministra za obrambo se po nepotrebnem politizira. Javne izjave nekaterih društev in posameznih političnih strank niso utemeljene, predvsem pa ne kažejo dolžnega spoštovanja do tistih, ki so med slovensko osamosvojitvijo izgubili svoja življenja.

Predsedstvo Združenja VSO

Združenje VSO v celoti podpira odbor za državne proslave

22. junij 2012 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) v celoti podpira odbor za državne proslave, ki je na državno proslavo vabil društva, ki imajo na svojih praporih slovenske simbole. Ko smo udeleženci proslave in dviganja nove Slovenske zastave 26. 6. 1991, na Trgu Republike, le-to z nespornim navdušenjem vseh udeležencev pozdravili, smo opravili tudi simbolno gesto preloma s prejšnjim režimom in starimi simboli. Nove Slovenske simbole je prejšnji dan Skupščina republike Slovenije sprejela z veliko večino. Takrat v Sloveniji temu dejanju nihče ni ugovarjal ali protestiral. Zato z velikim začudenjem spremljamo današnje polemike.

VSO trdno stoji na stališču, da demokratična država Slovenija ne more in ne sme tolerirati simbole bivšega totalitarnega sistema. Ob tem pa poziva slovensko javnost in demokratične sile, da prenehajo s kulturnim bojem ter preusmerijo energijo in znanje za boljšo prihodnost našega naroda.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Slavko Kmetič, predsednik

Ustanovna skupščina Pokrajinskega Združenja VSO Ljubljana mesto

20. junij 2012 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V polni dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani je v torek, 19. 6. 2012, potekala ustanovna volilna skupščina Pokrajinskega Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Ljubljana mesto. Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik Združenja VSO Slavko Kmetič, ki je poudaril pomen ustanovitve Pokrajinskega združenja v Ljubljani. V nadaljevanju so člani za predsednika soglasno izvolili dr. Janeza Šumrado, v širše delovno predsedstvo pa je bilo izvoljenih 21 članov.

Novo izvoljeni predsednik, dr. Janez Šumrada je v svojem govoru med drugim izpostavil temeljne cilje ustanovljenega združenja. Člani si bodo tako prizadevali za prenovo šolskega programa, v katerem bo pomemben prostor namenjen osamosvojitvi Slovenije in aktivno delo na t.i. beli knjigi, ki bo povzetek dejstev in informacij o pripravah ter poteku osamosvojitvenih aktivnosti v drugi polovici 80-tih let.

Kulturni program ob zaključku ustanovne skupščine so oblikovali Tone in Jernej Kuntner ter citrar Tomaž Plahutnik.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Spominska slovesnost in prvo območno Združenje VSO

25. maj 2012 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je počastilo spomin na prvo žrtev JNA ob slovenskem osamosvajanju in ustanovilo prvo Območno združenje v Vzhodno Štajerski pokrajini.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je včeraj popoldne v Mariboru organiziralo spominsko slovesnost v počastitev Josefa Šimčika, prve žrtve JNA ob osamosvojitvenih dogodkih. Državljan Josef Šimčik je pred 21 leti s svojim telesom in življenjem protestiral proti poseganju vojske v slovensko civilno družbo. Pri tem hrabrem dejanju je nesrečno padel pod kolesa sovražnega oklepnega vozila, kar je žal plačal s svojim življenjem. V spomin na ta dogodek je delegacija VSO položila venec ob spominski plošči padlim za Slovenijo. Spominske slovesnosti so se poleg predsednika VSO Slavka Kmetiča ter članov predsedstva brigadirja Antona Krkoviča in poslanca Franca Breznika, podžupana Mestne občine Maribor mag. Tomaža Kanclerja, udeležili tudi svojci g. Šimčika. Slavnostni govornik je bil dr. Tomaž Kladnik, polkovnik Slovenske vojske.

Po spominski slovesnosti je VSO v prostorih Festivalne dvorane na Lentu ustanovilo prvo Območno združenje za vrednote slovenske osamosvojitve v Vzhodno Štajerski pokrajini. Območno združenje zajema občine: Maribor, Ruše, Duplek, Pesnico, Kungoto, Rače, Slivnico, Miklavž na Dravskem polju in Šentilj. Za predsednika je bil izvoljen g. Stojan Auer, podpredsednici pa sta postali dr. Andreja Čeprnjak in ga. Lilijana Rižnar. Rudolf Pečovnik, dr. Aleksandra Lobnik, Drago Valpotič, Vlado Kramberger in Samo Krajnc pa so bili izvoljeni za člane predsedstva.

Delovanje Območnega združenja VSO Maribor bo usmerjeno predvsem v uveljavljanje in promoviranje vrednot in idealov slovenske osamosvojitve.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Ob 27. aprilu, Dnevu boja proti okupatorju

26. april 2012 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Medtem, ko predsednik ZZB NOV gospod Janez Stanovnik vztrajno zagovarja, da se je proces slovenskega osamosvajanja začel 27. aprila 1941, v Združenju za Vrednote Slovenske Osamosvojitve (VSO) vedno glasneje poudarjamo, da je bila enotnost Slovencev z ogromno večino na plebiscitu vrh dogodkov, ki so leta 1991 pripeljali do poenotenja slovenskega naroda v prizadevanju za samostojnost in demokracijo. In tu ne pozabljamo na pomen vrednot, ki so slovenski narod poenotile.

27. april, Dan upora proti okupatorju, je lahko v pregretih političnih in kriznih razmerah povod za nadaljevanje zaostrenih izjav, ki utrjujejo stare delitve slovenskega naroda. Pri tem še posebej izstopa predsednik ZZB NOV gospod Janez Stanovnik z domnevo, da se je proces slovenskega osamosvajanja začel že 27. aprila 1941.

Ta domneva ima svojo dobro stran v tem, da udeležencev II. svetovne vojne (1941-1945) in udeležencev vojne za Slovenijo (1991), ne obravnava kot nasprotnikov. Vendar ima ta domneva tudi napačno plat.

Ko so slovenski komunisti 27. aprila 1941 ustanovili Antiimperialistično (pozneje Osvobodilno) fronto, so bili še zavezniki nacistične Nemčije, proti okupatorju pa so se dejansko postavili šele po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941. Slovenski komunisti so z OF monopolizirali odpor proti okupatorju, že spomladi 1943 pa so z Dolomitsko izjavo podrli njen koalicijski značaj. Leta 1945 je bila OF zmagovita in povezana z zavezniki, ni pa mogoče reči, da je vsestransko osvobodila Slovenijo, ali, da je prinesla demokratično ureditev, kot je to leta 1998 ugotovilo Ustavno sodišče Republike Slovenije.

Neodvisna in demokratična Slovenija je nastala v letu 1991 v trenutku premirja med slovenskimi političnimi akterji, vendar kot prelom s totalitarno vladavino, torej v nasprotju s tradicijo jugoslovanske in slovenske komunistične partije. Demokratične politične sile so leta 1991 dale slovenskemu ljudstvu, državljankam in državljanom Slovenije, prvič brez vsiljevanja zgolj ene politične opcije, jasno pluralno politično alternativo, ki je bila izglasovana na referendumu leta 1990 z ogromno večino in je poenotila slovenski narod v prizadevanju za samostojnost in demokracijo! Takšne enotnosti Slovenci niso dosegli nikoli prej.

Zato je VSO mnenja, da je proces osamosvajanja Slovenije enkratno, unikatno in neponovljivo dejanje, ki ga ni moč brez resne kritične distance povezovati z dogodki aprila 1941. Dejstvo je, da je zgodovinopisje iz sredine prejšnjega stoletja, ne le pri nas, temveč povsod v Evropi, podvrženo novim in ne do konca raziskanim dejstvom o dejanskih zavezništvih med fašistično Nemčijo in komunistično Rusijo. Tako nas tudi v Sloveniji čaka temeljito, resnicoljubno in ideološko neobremenjeno interpretiranje zgodovine 20. stoletja.

Ob tem, ko VSO spoštuje prizadevanja vseh borcev za slovensko samostojnost in neodvisnost, posebej izpostavlja pomen vrednot, ki so slovenski narod poenotile in opozarja na katastrofalne posledice tistih dejanj v naši zgodovini, ki so ga cepile in zato delale ranljivega.

Obvestila članom

Kontakt

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana

tel.: 08 382 35 30

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Z uporabo naših spletnih storitev soglašate z uporabo piškotkov. Želim izvedeti več >>