Novice

Monopolizacija veteranstva

Sever ZVVS - logo27. februar 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

S strani medijev smo bili seznanjeni z dopisom Zveze policijskih veteranskih organizacij Sever in Zveze veteranov vojne za Slovenijo, šifra: ZPVDS-4/2014, naslovljenim na Vlado Republike Slovenije. V navedenem dopisu skušata navedeni združenji z zavajanji in polresnicami načrtno diskreditirati Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.

V dopisu se navedeni združenji neupravičeno sklicujeta na 31. člen Zakona o društvih. Status združenja je namreč pravnoformalno korekten, pravnomočen in uveljavljen. Tudi v primeru, da rok pravnomočnosti še ne bi potekel, navedeni združenji ne moreta izkazati pravnega interesa in posledično ne moreta biti stranki v postopku. Zato je njihova pritožba v smislu 31. člena Zakona o društvih nična.

Vsebina dopisa pa je po našem prepričanju v vseh točkah in navedbah neutemeljena oz. blago rečeno nerazumljiva. Težko razumemo zakaj smatrajo kot sporno, da smo domoljubno društvo, ki ima pozitiven odnos do svoje domovine in slovenske osamosvojitve? Zakaj smatrajo kot sporno, če ima združenje Pravilnik o veteranski uniformi? Zakaj bi bilo sporno, če je združenje priredilo obeležitev obletnice prvega postroja Slovenske vojske in ob tej priliki izvedlo repliko postroja? Zakaj smatrajo kot sporno, če povečujemo svoje članstvo?

Glede na dejstvo, da ni ne pravnoformalne, ne vsebinske podlage, ki bi delovanje in status Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve postavljalo pod vprašaj, njihovega ravnanja ne moremo razumeti drugače, kot nagajanje s ciljem, da bi Zveza policijskih veteranskih organizacij Sever in Zveza veteranov vojne za Slovenijo dobili več sredstev, ki jih ministrstvo namenja delovanju društev v javnem interesu.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Za ogled dopisa kliknite tukaj

Predstavitev bele knjige v Logatcu

vso.si 2014 02 24 bela knjiga logatec 0925. februar 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V ponedeljek, 24. februarja, je v nabito polni Jožefovi dvorani Doma Marije in Marte v Logatcu, Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve pripravilo predstavitev zbornika ''BELA KNJIGA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE''. Zbornik je v pogovoru z dr. Andrejo Valič Zver predstavil Janez Janša, ki se je v uvodu dotaknil problematike dostopa do arhivov in referendumske pobude za spremembo zakonodaje na tem področju. Janša je v pogovoru dejal, da Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve pripravlja že drugo Belo knjigo Slovenske osamosvojitve, ki bo z dokumenti pokrivala čas med majem in julijem 1991. V njej bodo med drugim tudi dokumenti o zavzetju skladišča orožja JLA v Borovnici. Pripadniki specialne brigade MORiS so namreč z zavzetjem in zasego velike količine orožja in streliva, omogočili prepotreben dodaten vpoklic pripadnikov Teritorialne obrambe. Janša je tudi tokrat spregovoril o trenutnem stanju v državi, ki je posledica odmika od vrednot, ki so slovenski narod krasile v času osamosvajanja.

Združenje VSO je pred prireditvijo ustanovilo še dva  odbora. V Logatcu so ustanovili občinski odbor, predsednik je postal Jože Leskovec, v Vrhniki pa so ustanovili območni odbor Vrhnika, Log-Dragomer, Borovnica in na predsedniško funkcijo izvolili Andreja Podbregarja.

Navzoče je pozdravil predsednik VSO Aleš Hojs, v kulturnem programu pa je nastopil Logaški vokalni kvartet.

Ukrajinska kriza

ukraine20. februar 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST 

V Svetu za mednarodne odnose, ki združuje diplomate in strokovnjake na področju mednarodnih odnosov, predvsem pa neravnodušne člane slovenske civilne družbe., smo zaskrbljeni zaradi krize v Ukrajini in pretreseni zaradi vse večjega števila žrtev v Kijevu in drugih tamkajšnjih mestih. Podpiramo upravičene zahteve upornikov in obsojamo nasilje oblasti, ki jih po vsem videzu usmerja predsednik Janukovič. Kot je mogoče sklepati na podlagi medijskih poročil in iz izjav evropskih državnikov, ki so v teh dneh obiskali Ukrajino, gre za upor državljanov proti avtokratski, neodgovorni in korumpirani oblasti, ki zavrača evropsko usmeritev Ukrajine. To zimo gre za ukrajinsko pomlad.

V SMO in v slovenski civilni družbi razumemo in podpiramo ukrajinske upornike. Slovenska pomlad, s katero smo dosegli neodvisnost, je predstavljala del zmagovitih operacij konca hladne vojne in zmage človekovih pravic nad totalitarizmom. Tudi slovenski pomladi so bile navdih evropske vrednote in evropski standardi urejanja zadev v državah.

Skrbita nas razraščanje konflikta in nevarnost državljanske, etnične oz. verske vojne. Še posebej nas skrbi spopad med večinskim ukrajinskim prebivalstvom in rusko manjšino. Spoštovanje pravic manjšin je evropski standard, katerega spoštovanje ne sme biti nikjer ogroženo.

Popotresni sunek po koncu hladne vojne in po razpadu nekdaj mogočne ZSSR ne bi pomenil nevarnosti le za Ukrajino, ampak bi ekonomsko in politično prizadel tako Evropo kot tudi Rusijo, ustvaril novo konfliktno žarišče z dolgoročnimi posledicami in zavrl krhko gospodarsko okrevanje, ki smo mu priča v večini evropskih držav.

Pogrešamo aktivnejšo vlogo slovenske diplomacije. Slovenija je edina članica Evropske Unije, ki pozna pasti tranzicije in težave prehoda iz totalitarnega v demokratični sistem, pa hkrati njenih odnosov z Rusijo oz. državami bivše Sovjetske zveze ne bremeni zgodovinska hipoteka. Lahko bi imela zaupanje vseh vpletenih strani.  

Podpiramo prizadevanja Evropske unije glede dialoga med aktualno oblastjo in protestniki, predvsem pa je potrebna izdatna pomoč gospodarskim, socialnim in političnim reformam, ki naj vodijo v stabilizacijo ukrajinske države in v reševanje problemov zaradi zapoznele tranzicije.

Odveč je strah, da bi demokratizacija Ukrajine oslabila geostrateški položaj Ruske federacije. Rusija potrebuje na svoji zahodni meji stabilno in prijateljsko državo, s katero bo nadaljevala tradicionalne ekonomske, kulturne, znanstvene in druge stike v obojestransko korist. Postopno širjenje evropskih vrednot na vzhod Evrope pomeni tudi priložnost za Rusijo. Tak razvoj lahko vodi v vsestranski napredek celotnega območja in v njegovo dolgoročno partnerstvo z Evropsko unijo. Odprta evropska perspektiva je tudi edina dolgoročna rešitev za to območje.

Svet za mednarodne odnose1

 

[1]Svet za mednarodne odnose je neformalno posvetovalno telo, ki ga sestavljajo člani organizacij civilne družbe (Civilna družba za pravično Slovenijo, Inštitut Jožeta Pučnika, Slovenski odbor za NATO, Zbor za republiko, Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve).

Predstavitev bele knjige v Grosupljem

vso.si 2014 02 17 bela knjiga grosuplje 3018. februar 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve je v ponedeljek pripravilo predstavitev zbornika ''BELA KNJIGA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE'' v Grosupljem. Pred predstavitvijo so ustanovili še tri odbore Združenja VSO, in sicer Območni odbor Grosuplje-Dobrepolje, katerega predsednik je postal Andrej Selan, Občinski odbor Ivančna Gorica, ki mu predseduje Milan Ivan Goršič in Območni odbor Mladinske sekcije VSO Triglav Grosuplje-Ivančna Gorica, katerega predsednica je postala Nives Rupčič.

Navzoče na prireditvi v Kulturnem domu Grosuplje, sta pozdravila predsednik Združenja VSO Aleš Hojs in Andrej Selan, ki je v svojem govoru med drugim izpostavil, da se delo združenja, na prvi pogled zdi lahko, saj temelji na neizbrisnem zgodovinskem dejstvu. Po drugi strani pa delo ne bo lahko, glede na trenutne razmere v družbi. ''Živimo v času'', je dejal Andrej Selan, ''ko nas pestijo socialne, gospodarske in moralne krize. Zelo se bomo morali potruditi, da bomo vrednote osamosvojitve ohranjali tudi za naše zanamce, da bodo ponosni na domovino Slovenijo tudi čez več desetletij, prav tako kot smo ponosni mi''.

Zbornik ''BELA KNJIGA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE'', je v pogovoru s Simono Pavlič predstavil Janez Janša, ki je poleg spominov na takratni čas, spregovoril tudi o trenutnem stanju v državi. Le ta je posledica odmika od vrednot, ki so slovenski narod krasile v času osamosvajanja. Tudi sedaj gre za temeljno razliko med tistimi, ki se istovetijo z Majniško deklaracijo in tistimi, ki jim vrednoto pomeni Temeljna listina. Prav vsi, ki so bili proti osamosvojitvi, to pa so podpisniki Temeljne listine, so bili kasneje nagrajeni z visokimi državnimi, gospodarskimi ali diplomatskimi položaji.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve že pripravlja drugo Belo knjigo Slovenske osamosvojitve, ki bo z dokumenti pokrivala čas med majem in julijem 1991.

V kulturnem programu je nastopil Moški pevski zbor Šmarje-Sap.

Kultura in Majniška deklaracija 1989

Majniska deklaracija 111. februar 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Najbrž si mnogi zastavljate vprašanje, kakšna je zveza med kulturo, Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve in Majniško deklaracijo iz leta 1989? Zveza je preprosta in za tisti čas samoumevna. Pod Majniško deklaracijo so navedene naslednje organizacije: Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovensko krščansko-socialno gibanje, Slovenska kmečka zveza, Univerzitetna konferenca ZSMS Ljubljana, Zveza slovenske kmečke mladine in Društvo slovenskih skladateljev. Prelomne dogodke slovenske politike so sprožili slovenski kulturniki, umetniki, pesniki, pisatelji, tudi skladatelji.

Naslov dokumenta, ki smo ga aprila 1989 v moji pisarni na tedanji FSPN sestavili France Bučar, Janez Janša, Hubert Požarnik, Veno Taufer, Ivo Urbančič in jaz, namreč Majniška deklaracija, smo prevzeli od znamenite Koroščeve deklaracije iz leta 1917. Ta prva Majniška deklaracija je napovedala konec Avstro-Ogrske in začetek Jugoslavije, naša deklaracija, ki je bila objavljena 72 let pozneje (8. maja 1989), pa je napovedala konec Jugoslavije in začetek samostojne slovenske države. Če dobro premislimo in če upoštevamo, da je Berlinski zid padel šele 9. novembra tistega čudežnega leta 1989, je naša Majniška deklaracija napovedala tudi razpad Varšavskega pakta, konec Sovjetske zveze in konec hladne vojne.

Kot je znano, je bila Koroščeva deklaracija leta 1917 utemeljena na pravici do samoodločbe »naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov«, naša deklaracija pa je izhajala iz predpostavke o politični samostojnosti in suverenosti slovenskega naroda.

V istem času, ko smo objavljali in podpisovali Majniško deklaracijo, je tedanja Republiška konferenca SZDL proizvedla svoj dokument, ki se je imenoval Temeljna listina Slovenije 1989. Razliko med dokumentoma je Ivo Urbančič julija 1989 komentiral z besedami:

»Temeljna listina se razlikuje od Majniške deklaracije toliko, kolikor se uradna politika razlikuje od alternativne.« Nato je postavil vprašanje, »ali naj Jugoslavija še sploh obstaja, in katera je tista notranja vez, ki bi jo lahko držala skupaj?« Na to vprašanje je tudi odgovoril, da bi bilo to mogoče pod pogojem, »da se vsi deli Jugoslavije brezpogojno odločijo, da bodo poslušni zakonu moderne dobe.« France Bučar je bil mnenja, »da si Slovenci kot narod moramo izboriti lastno nacionalno identiteto kot mednarodno priznano.« Tine Hribar pa je napisal, da je Temeljna listina protislovna in da izhaja iz dvovladja: iz vladavine ljudstva, torej iz demokracije, in iz vladavine dela, ki je »upredmetena v delavskem razredu in poosebljena v Partiji kot samozvani avantgardi delavskega razreda (in ki) od znotraj blokira dejansko demokracijo«. Hribar še ugotavlja: »Razlika med Majniško deklaracijo in Temeljno listino je prav v tem, da Deklaracija ne izključuje Listine. Listina pa izključuje Deklaracijo.«

Če pomislimo, da je Temeljna listina SZDL ohranjala jugoslovanski okvir in kvečjemu napovedala njegovo - kot se je reklo - »prenovo«, je bila Majniška deklaracija, tudi zaradi vojaškega procesa zoper četverico JBTZ, ki mu je bila v velikem delu posvečena, znamenje obupa nad Jugoslavijo in napoved nove države. V bistvu je bila Temeljna listina v velikanskem zaostanku za Majniško deklaracijo. Morda bi jo lahko primerjali z 72 let starejšo Koroščevo deklaracijo, ki je tudi branila Jugoslavijo.

Na koncu naj rečem samo še to, da nekaterih aktualnih kritik in malomarnosti, da ne rečem zaničevanja, slovenske države ni mogoče razumeti drugače, kot da nas vračajo za četrt stoletja ali celo sto let nazaj, medtem ko nas Majniška deklaracija s svojo odprtostjo še danes opominja k prihodnosti.

Dr. Dimitrij Rupel, član Predsedstva VSO

Javna tribuna "Osamosvojitev in domoljubje" v Žalcu

vso.si 2014 02 04 javna tribuna zalec 26. februar 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V torek, 4. februarja je Območno združenje VSO Spodnje Savinjske doline, v dvorani Gasilskega doma Žalec, pripravilo javno tribuno z naslovom "Osamosvojitev in domoljubje". Da zmoremo čutiti svojo domovino Slovenijo so dokazali domoljubi in udeleženci osamosvojitvenih dejanj v teh krajih, ki so do dobra napolnili dvorano.

Tribuno je vodil Franci Cigler, osrednja razpravljavca, zgodovinar dr. Stane Granda in moralni teolog dr. Ivan Štuhec, pa sta spregovorila o zgodovini Slovencev in slovenstva, o dejstvih in resnici, kako smo prišli do svoje države in o domoljubju, ki ga čutimo premalo, saj je izkrivljanje resnice in pomanjkanje domoljubja velik problem naše mlade države.

Prisotne sta nagovorila predsednik Območnega združenja VSO Spodnje Savinjske doline, Alojzij Cilenšek in predsednik Združenja VSO, Aleš Hojs. Tribune so se udeležili tudi predsednik Združenja VSO Zahodno Štajerska, Stane Zorko, žalski župan, Janko Kos in Roman Leljak, publicist in raziskovalec polpretekle zgodovine, ki je spregovoril o svojih zadnjih arhivskih razkritjih.

Tovrstne javne tribune pripomorejo, da se vprašamo, kaj smo naredili prav in kaj nismo dovolj dobro izpeljali, da so nam skoraj ukradli državo. Za več pristnega čutenja in pravega domoljubja se moramo zato večkrat zbrati in analizirati prehojeno pot, tudi z namenom, da v bodoče ne bo kakršnihkoli izkrivljanj in zablod.

V kulturnem programu so nastopile članice vokalne skupine M.J.A.V., z izborom domačih slovenskih in pristnih domoljubnih pesmi.

Ponarejena obletnica slovenskega članstva v NATO

a5b31. januar 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Prejšnji teden je bil na obisku v Sloveniji generalni sekretar NATO Anders Fogh Rasmussen. Javna podoba obiska, ki je bil predvsem priložnost za pogovor o pomanjkljivostih slovenskega sodelovanja v NATO v zadnjem času, je bila, kot je v navadi pri visokih funkcionarjih mednarodnih organizacij, vljudna in prijazna. Slovenski Evro-atlantski svet, dve ministrstvi in celo predsednica vlade pa so to priložnost izkoristili za »okroglo mizo«, pravzaprav za okrogel (?) jubilej, s katerim naj bi označili 10. obletnico slovenskega članstva v NATO. Jubilejna okrogla miza je bila nenavadna iz več razlogov:

1. datum »jubileja« ni bil pravi; za vključitev Slovenije v NATO sta pomembna samo dva datuma: datum vabila v Pragi (21. november 2002) in datum uradnega sprejema v Washingtonu (29. marca 2004) oz. v Bruslju (2. aprila 2004);

2. organizatorji k jubilejnemu omizju niso povabili tistih, ki so največ naredili za vključitev Slovenije v NATO in za uspeh referenduma o slovenski vključitvi v NATO (23. marca 2003 - 66% glasov »za«); npr. ustanoviteljev Slovenskega odbora za NATO;

3. 10. obletnico so proslavljali tisti, ki so pred desetimi leti želeli preprečiti vstop Slovenije v NATO;

4. ob tej obletnici noben govornik ni poudaril, da je Slovenija vstopila v NATO zaradi enakih stališč - Slovenije in drugih članic NATO - glede hladne vojne in zaradi skupne zmage v tej vojni; predvsem pa zaradi odločilne vloge NATO pri končanju jugoslovanske krize;

Predvsem pa nihče ni rekel kritične besede o demagoških nastopih in hujskaških člankih v vladnih medijih zoper slovensko vojsko in njeno sodelovanje v NATO - tako da 24. januarja 2014 nismo dostojno označili 10. obletnice članstva v NATO, ampak kvečjemu 10. obletnico, pravzaprav klavrno reprizo deset ali celo dvanajst let starih političnih napadov na NATO, ZDA in EU.

Svet za mednarodne odnose1

 

[1]Svet za mednarodne odnose je neformalno posvetovalno telo, ki ga sestavljajo člani organizacij civilne družbe (Civilna družba za pravično Slovenijo, Inštitut Jožeta Pučnika, Slovenski odbor za NATO, Zbor za republiko, Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve).

 

Združenje VSO nadaljuje s predstavitvijo zbornika dokumentov

vso.si 2014 01 31 bela knjiga radovljica 1531. januar 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve nadaljuje s predstavitvami zbornika ''BELA KNJIGA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE'' in ustanavljanjem območnih in občinskih odbor.

Včeraj so tako v Radovljici ustanovili območni odbor Radovljica, Bled, Gorje in Bohinj ter občinska odbora v Tržiču in Naklem. V baročni dvorani Radoveljske graščine je ob tem potekala še predstavitev zbornika ''BELA KNJIGA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE''. Zbornik so, v pogovoru z moderatorko Simono Pavlič predstavili trije akterji slovenske osamosvojitve: predsednik takratne vlade Lojze Peterle, brigadir Tone Krkovič in Janez Janša, ki so z odgovori in spomini na prelomno obdobje Slovenske zgodovine, nabito polno dvorano večkrat pripravil do ploskanja. Akterji so poleg spominov na takratni čas, spregovorili tudi o trenutnem stanju v državi, ki je posledica odmika od vrednot, ki so slovenski narod krasile v času osamosvajanja. Tudi sedaj gre za temeljno razliko med tistimi, ki se poistovetijo z Majniško deklaracijo in tistimi, ki jim vrednoto pomeni Temeljna listina. Prav vsi, ki so bili proti osamosvojitvi, to pa so podpisniki Temeljne listine, so bili kasneje nagrajeni z visokimi državnimi, gospodarskimi ali diplomatskimi položaji. Beseda je tekla tudi okoli sprejemanja obrambne zakonodaje v takratni Skupščini in željah nekaterih, da se Slovenija demilitarizira, kar bi, po besedah sogovornikov pomenilo, da bi bili vprašljivi vsi osamosvojitveni koraki, če bi do osamosvojitve sploh prišlo. A so sogovorci na koncu le bili optimistični, saj so prepričani, da se bo, če bomo seveda zaživeli na vrednotah, ki so slovenski narod združile in povezovale, premagali tudi sedanjo hudo krizo, ki so jo povzročili ravno tisti, ki jim ni dišala slovenska osamosvojitev. Prisotne sta na začetku pozdravila predsednik Združenja VSO Aleš Hojs in radovljiški župan Ciril Globočnik v kulturnem programu pa je nastopila mlada vokalna zasedba Na_vdih.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve že pripravlja drugo Belo knjigo Slovenske osamosvojitve, ki bo z dokumenti pokrivala čas med majem in julijem 1991.

Ustanovljeni odbori Združenja VSO v Posavju

vso.si 2014 01 27 bela knjiga krsko 1129. januar 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST 

V ponedeljek, 27. 1. 2014, so bili v popoldanskih urah ustanovljeni odbori Združenja VSO v treh največjih Posavskih občinah.

Občinski odbor Združenja VSO Sevnica združuje 38 članov, na ustanovitvi pa je bilo prisotnih 16 članov, ki so za predsednika soglasno izvolili Alojza Udovča. Na ustanovitvi Območnega odbora Združenja VSO Krško-Kostanjevica na Krki, ki združuje 46 članov, je bilo prisotnih 41 članov, ki so za predsednika izvolili Viktorja Končino, na ustanovitvi Občinskega odbora Združenja VSO Brežice, ki združuje 40 članov, pa je vseh 16 prisotnih za predsednika soglasno potrdilo Francija Veglja. Ustanovitev odbora v Sevnici je vodil član predsedstva Združenja VSO Slavko Kmetič, ustanovitev v Brežicah generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič, ustanovitev odbora v Krškem pa predsednik Združenja VSO Aleš Hojs.

Združenje VSO je domoljubno društvo, ki združuje državljane Republike Slovenije ter Slovence v zamejstvu in po svetu, ki imajo pozitiven odnos do svoje domovine in slovenske osamosvojitve. Združuje vse, ki so sodelovali pri ustvarjanju političnih, kulturnih in gospodarskih temeljev osamosvojitve, v pripravah na osamosvojitev Slovenije, pri sami osamosvojitvi ter pri obrambi domovine t.j. vojni za Slovenijo. Združuje tudi vse, ki delijo vrednote slovenske osamosvojitve, kot jih določajo programska izhodišča. Poleg tega pa statut tudi določa, da člani VSO ne morejo postati osebe, ki so s svojim ravnanjem ovirale priprave ter nasprotovale osamosvojitvi Slovenije.

Po ustanovitvi vseh treh odborov so se člani pridružili ostalim obiskovalcem na predstavitvi zbornika dokumentov ''Bela knjiga slovenske osamosvojitve'', ki je v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve potekala v Kulturnem domu v Krškem. Knjigo je več kot 500 obiskovalcem predstavil Janez Janša.

Izjave ameriškega veleposlanika

17. januar 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Kot vidim, je ameriški veleposlanik Mussomeli s svojimi izjavami vznemiril del slovenske nomenklature, na zunaj pa predvsem vodstvo slovenskega zunanjega ministrstva, ki naj bi mu očitalo, da se je zaničljivo izražal o slovenski osamosvojitvi. Nomenklature in zunanjega ministra v resnici niso vznemirile izjave o osamosvojitvi, ker se niti minister niti aktualna oblast ne identificirata z njo, ampak ju je vznemirilo predvsem veleposlanikovo kritično stališče do kandidature Danila Türka, za katerega sta dala roko v ogenj, mu ponudila svoje finančne (diplomacija nekaj stane!) in lobistične usluge.

Sam se zaradi Mussomelijevega razmišljanja o osamosvojitvi (»boju za neodvisnost«) ne čutim prizadet, ker je bilo že v preteklosti in je še zdaj takšnega razmišljanja veliko, veleposlanikovo razmišljanje pa je bilo sploh afirmativno in bi mu morali biti zanj hvaležni. Če natančno premislimo, gre za ugotovitev, da je Demosova ekipa leta 1991 uresničila svoj program hitro in učinkovito, z relativno majhnimi žrtvami. Tudi nekdanji predsednik Drnovšek je večkrat govoril, da so Slovenci malomarni do svoje države, ker so jo dobili »preveč poceni«. Takšno razmišljanje zasluži pozornost, ne pa obsodbe, klicanja na pogovore v MZZ itn. Problem je v tem, da si del slovenske politike vedno znova prizadeva zmanjšati pomen slovenske države, samostojnosti in neodvisnosti, tistim, ki opozarjajo na ta problem, pa mimogrede očita »zaslugarstvo«. Ali jih kliče na odgovornost - na sodišča, na MZZ ali še kam drugam.

Dr. Dimitrij Rupel, član Predsedstva VSO

Korejski način reagiranja slovenske vlade na izjave ameriškega veleposlanika

Mussomeli Joseph17. januar 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Kot minister za obrambo v času vojne za Slovenijo sem ponosen, da smo si zmago priborili za ceno majhnih žrtev. To štejem za enega največjih uspehov Slovencev v času, ki je omogočil našo samostojnost in hkrati skoval tisto pristno vrednostno središče slovenskega naroda, ki je pravi vir naše moči za prihodnost in hkrati obrambe pred vsem, kar nas potiska nazaj v bivši totalitarni komunistični svet.

Izjavo ameriškega ambasadorja Mussomelija kljub temu razumem dobronamerno. Velikokrat, še posebej v zadnjih letih, sem podobno oceno slišal iz ust mnogih Slovencev, ki so aktivno sodelovali v procesih osamosvajanja in vojne za Slovenijo. Razlogi za takšne izjave so očitni in so utemeljeni v razočaranju nad tem, kar je nastalo iz naše države. In kako cenimo lastno domovino, državo, njene simbole in njene osrednje vrednote? V državi, za katero smo se morali na koncu boriti tudi z orožjem, so promocijo doživljali predvsem tisti, ki so ji nasprotovali. Praktično ne obstaja politik, novinar, urednik, pripadnik SDV ali uradnik, ki je v letih 1990 in 1991 odkrito nasprotoval osamosvojitvi in ki v državi, ki je nastala proti njegovi volji, ne bi napredoval.

Nasprotniki osamosvojitve so v samostojni Sloveniji postali ambasadorji, ministri, poslanci, predsedniki Državnega zbora in celo republike. Ljudje, ki so maja 1990 omogočili razorožitev slovenske TO, so danes funkcionarji v Zvezi veteranov. Organizacije ZZB, ki so leta 1991 javno nastopile proti osamosvojitvi, danes sebi pripisujejo zasluge za samostojno Slovenijo. Nasprotniki slovenske osamosvojitve so omogočili nastanitev številnih agresorjev v Sloveniji, priskrbeli so jim bivališča, državljanstvo mnogim celo razkošne pokojnine. Od Aksentijevića, Kolška pa do Mazića.

Ko smo Slovenci leta 1991 razglasili samostojno državo, nas ZDA niso podprle. Vendar so najvišji predstavniki te države po lastni izkušnji z Miloševićem in JLA, njen predsednik npr. meni osebno, kasneje priznali, da so se zmotili. Da smo imeli prav mi, oni pa narobe. Takšno priznanje je prišlo s strani najmočnejše države na svetu. Žal pa tega priznanja in opravičila nismo nikoli dočakali niti od enega Slovenca, ki je samostojni Sloveniji nasprotoval. Ne od Janeza Stanovnika, ki je v usodnih časih trdil, da bi bila odcepitev Slovenije samomor in ne od Milana Kučana, ki je v istem času zatrjeval, da odcepitev nikoli ni bila njegova intimna opredelitev in da o njej težko celo razmišlja. Niti od Romana Jakiča, ki je še tik pred agresijo JLA na Slovenijo leta 1991 glasoval in glasno ter žaljivo nasprotoval vsem ukrepom za oblikovanje slovenske obrambne moči, danes pa kot žalitev časti in dostojanstva Slovenske vojske na dveh nogah kot minister za obrambo z dragim avionom paradira naokoli. Preden je prevzel obrambni resor, bi se moral vsaj javno opravičiti.

Klicanje ambasadorja ZDA na zagovor na zunanje ministrstvo zaradi njegove izjave je neprimerno tako zaradi vsebinskih kot zaradi formalnih razlogov. Ambasador ni povedal ničesar škandaloznega, le na "slovenski način" je razglabljal o vzrokih, zaradi katerih predvsem sedanja oblast ne ceni osamosvojitve. Le kateri predstavnik tuje države je npr. lahko spregledal nesporno dejstvo, da je aprila 2013 v Stožicah celoten državni vrh, obdan s strici iz ozadja in s komunističnimi simboli, veseljačil v protievropskem, protiameriškem in protislovenskem okolju? In da tam ni bilo nobene slovenske ali evropske zastave? Na zagovor pa so ambasadorja poklicali na MZZ, kjer še vedno vedri in oblači na desetine nekdanjih jugo diplomatov, ki so se z nekaj častnimi izjemami v Slovenijo vrnili šele potem, ko smo zmagali. Žrtve, ki so vseeno padle za slovensko svobodo in samostojnost so padle tudi zato, ker so hlapci jugokomunističnega režima iz Slovenije pomagali razorožiti TO, njihovi somišljeniki pa so v Beogradu in organih SFRJ vztrajali do konca. Dokumente o tem najdete v spletni izdaji zbornika BELA KNJIGA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE v spodnjem prispevku. 

Janez Janša, član Predsedstva VSO

BELA KNJIGA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE – SPLETNA IZDAJA

VSO Bela knjigaDvajset let po slovenski osamosvojitvi in gori dokumentov ter pričevanj iz tistega časa lahko z gotovostjo trdimo, da je bilo to najburnejše, nepredvidljivo pa tudi herojsko obdobje v celotni znani zgodovini slovenskega naroda. Pričujoča knjiga, ki jo je izdala Založba Nova obzorja, dokumente zanjo pa zbralo Združenje VSO, je dragocen prispevek k razumevanju tega obdobja, ki kaže, da v začetku 90. let prejšnjega stoletja vsi niso bili za slovensko osamosvojitev. Slovenska politika je bila razdeljena na zmagoviti Demos in stranke kontinuitete, ki so bile v opoziciji. Ta delitev je ostala tudi pri osamosvojitvenih procesih, in to kljub nedvoumno izraženi volji velike večine državljanov na plebiscitu 23. decembra 1990. Poznavanje tedanjega časa in delovanja posameznih strank daje v veliki meri odgovor na sedanje stanje v Sloveniji...

 

Spletno izdajo si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

Odziv Združenja VSO ob zavrnitvi podpore Lojzetu Peterletu

vso.si 2013 12 14 kocevska reka 147. januar 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve ugotavljamo, da gre v naši družbi za sistematično zaničevanje vsega in vseh, ki so bili kakorkoli povezani s slovensko osamosvojitvijo.

Zadnji tak primer je obračunavanje z gospodom Lojzetom Peterletom, predsednikom prve demokratično izvoljene slovenske vlade in aktualnim evropskim poslancem. Namesto, da bi njegova najava o možni kandidaturi za generalnega sekretarja Sveta Evrope v slovenski politiki in posebej v slovenski diplomaciji pomenila priložnost, da Slovenci za odgovorno mesto v Evropi kandidiramo politika evropskega formata, nekdanjega predsednika vlade in zunanjega ministra, se je le ta izkoristila za notranje politične obračune. Gospod Peterle je o verodostojnosti izjav zunanjega ministra Karla Erjavca povedal, da je v ponedeljek kandidaturo še podpiral, v sredo pa se je »spomnil«, da so že novembra podprli Norvežana. Današnje izjave predsednice vlade Alenke Bratušek pa so milo rečeno pod nivojem funkcije, ki jo opravlja. Iz njene izjave gre razbrati, da politični grupaciji, ki ji zaupa več kot sto milijonov Evropejcev, nasprotuje sprejem resolucij. Celo več. Trdi, da razmere kot so jih opazovalci Evropske ljudske stranke videli v Sloveniji in strnili v resoluciji, niso dejanske. Ali torej posnetki stožiške manifestacije z rdečimi zvezdami in predsednico vlade, ki poje »naj živi komunizem« niso resnični? Ali pa so laži aktualnega ministra za obrambo nekdanjemu predsedniku Evropskega parlamenta kar naenkrat resnica? O sodbi, ki temelji na neugotovljenem kaznivem dejanju, storjenem neznanega dne in na neznanem mestu, pa pišejo že ameriški profesorji in ne le evropski politiki!

Očitno, kot pravi predsednica vlade, bo ta vlada težko podprla kandidaturo kogarkoli, ki trdi, da so razmere v slovenski državi drugačne od dejanskih ali povedano bolj preprosto – kogarkoli, ki ni bil v Stožicah. Danilo Türk je tam bil in v preteklem tednu že bil deležen vladne podpore pri najavi svoje kandidature.

V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve najostreje zavračamo način s katerim želi aktualna vlada slovenski javnosti predstaviti svojo nepodporo gospodu Peterletu. Pričakujemo, da bo prva med tistimi, ki bo v naši družbi zagotovila pogoje za enakost vseh in ne vedno znova ustvarjala prvo in drugorazredne državljane.

Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO

Glas Domovine spletna izdaja

glas domovine

Izšla je nova izdaja spletnega časopisa GLAS DOMOVINE. Za ogled virtualne izdaje potrebujete Flash Player, dobite ga tukaj. V kolikor nimate nameščenega flash playerja lahko preberete pdf izdajo, katera se nahaja na dnu spletne strani.

Spletno izdajo si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

Odgovor na pismo razočarane VSO-jevke

29. december 2013 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V nedeljo, 29. decembra 2013, je spletni blog pozareport.si objavil pismo razočarane VSO-jevke, ''nesojene'' predsednice mladinske sekcije VSO Triglav, Urške Faller. Da gre za očitno užaljenost in osebno prizadetost Urške Faller, je mogoče razbrati iz samega načina pisanja in navajanja zavajajočih podatkov. Dejstvo je namreč, da je Urška Faller ves čas kazala izrazite ambicije postati predsednica mladinske sekcije VSO Triglav, zato lahko sklepamo, da je do njenega užaljenega pisma, v katerem skuša blatiti in diskreditirati posameznike in združenje kot celoto, prišlo predvsem zato, ker ji to ni uspelo.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve v svojih vrstah združuje ljudi, ne glede na politično prepričanje, narodnost ali veroizpoved – ki jim vrednote naše osamosvojitve nekaj pomenijo. Zato nimamo nobenih težav s pozivom k včlanitvi ljudi iz različnih političnih opcij, kar je razočarano VSO-jevko v pismu najbolj zmotilo.

Zavajajoče in neresnične so navedbe ''razočarane'' VSO-jevke v zvezi s povrnitvijo stroškov za postavitev razstave o MSNZ na letošnji prireditvi v Stični. Razstava je bila namreč že vnaprej pripravljena na 15-ih izvlečnih panojih, ki jih je na samo prireditev dostavil in postavil Vojaški muzej SV iz Maribora. Prav tako nihče od navedenih v pismu ni prejel nikakršnega pačila za kakršnekoli stroške. Se pa sprašujemo, kakšne stroške je pravzaprav želela imeti povrnjene Urška Faller?

Popolnoma neresnične in absurdne so tudi navedbe o izdelavi uniform za prireditev z obeležitvijo prvega postroja SV v Kočevski Reki. Kdo bi si namreč dal narediti vojaško uniformo za 2.000 evrov, medtem ko smo jo na prostem trgu kupili za skoraj 20-krat ceneje?

In ne nazadnje, Združenje VSO v zadnjem času zaznava več poskusov diskreditacije, ki jim je skupni imenovalec nelagodje zaradi zavzemanja združenja za zgodovinsko dokumentirano resnico o obdobju slovenskega osamosvajanja, zato dopuščamo možnost, da tudi to pismo razočarane VSO-jevke sodi v ta kontekst.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Pismo gospodu Bojanu Požarju

29. december 2013 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Spoštovani gospod Bojan Požar!

Ko sem prebiral vaš prispevek o razočaranih članih mladinske sekcije Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Triglav in objavljeno pismo, ki ga je svojemu članstvu poslal predsednik SDS-a, so mi misli ušle slabih petindvajset let nazaj.

Pisalo se je leto 1990, ko smo, takrat še v Jugoslaviji, nekateri že vodili aktivnosti za demokratizacijo Slovenije in njeno samostojnost. Spominjam se pisma, ki nam ga je tedanjim članom nove stranke Slovenskih krščanskih demokratov, kot tudi partnerjem v Demosu, poslal moj predsednik Občinskega odbora Vič. V pismu je nagovarjal vse, ki bi želeli sodelovati pri formiranju novih odborov stranke in koalicije Demos, tiste, ki bi želeli sodelovati v volilnih odborih in jih je bilo pred volitvami potrebno pluralizirati, tiste, ki bi želeli in se čutili sposobne prevzeti tudi bolj odgovorna mesta, kot so člani svetov zavodov ali nadzornih odborov in posebej tiste, ki z bivšim režimom niso bili povezani, naj se aktivirajo in vključijo. Dodal je, naj to vabilo prenesejo svojim sorodnikom, znancem, prijateljem. Nič takega torej - za demokratično usmerjene in razgledane ljudi običajno pisno vabilo. Ne spominjam se ali ste se kot tedanji urednik časopisa ''Evropa zdaj'' (revija tedanje Stranke demokratične prenove, naslednice Zveze komunistov Slovenije) tudi v vašem časopisu odzvali na to pismo. Lahko pa vam povem kakšen neverjeten medijski odziv je imelo to pismo. Režimski mediji so v en glas pisali, da se gredo v Demosu nekaj nezaslišanega – nagovarjajo svoje sorodnike in znance za zasedbo mest, rušijo volilne odbore, predvsem pa očitno želijo prevzeti oblast! Predsednik tedanjega občinskega odbora si je s tem nakopal kar nekaj težav, predvsem pa je bil v prihodnje deležen neprestanega šikaniranja v tipični komunistični maniri!

Preberi več

Maša za domovino v Dravogradu

vso.si 2013 12 21 masa za domovino dravograd 0122. december 2013 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 21. decembra 2013, je v Dravogradu potekala Maša za domovino ob počastitvi državnega praznika Dneva samostojnosti in enotnosti.

"Dar samostojnosti in enotnosti ni enkrat za vselej pridobljen, ampak je naloga za vse življenje. Praznik samostojnosti in enotnosti naj nas vse ljudi dobre volje v naši domovini poveže v skupnem prizadevanju za ohranjanje samostojnosti in nenehnem prizadevanju za grajenje enotnosti tudi v skupni prihodnosti."

V pridigi med sveto mašo je župnik Marjan Banič ponazoril življenje Jezusa in domovine. V Jezusu najdemo vse oblike domovine, kako živeti, odpuščati... Domovina naj bo, kjer živimo in kjer smo. Jezusa so kljub sovraštvu ob njegovi smrti lahko pokopali. Imel je grob kamor so lahko prinašali cvetje. In tudi to je domovina, imeti grob kamor lahko svojci prinašajo cvetje. Iz Jezusovih besed in dejanj je mogoče uvideti, da je življenje cilj. Hrana, pijača, obleka pa so sredstva zanj. Ali je mogoče da živimo zato, da bi pridobivali zgolj materialne dobrine ali pridobivamo materialne dobrine za to, da živimo, živimo v polnosti, v skladu z dostojanstvom vsakega človeka?

Ob Dnevu samostojnosti in enotnosti si državljanke in državljani Slovenije upravičeno lahko želimo, da bi prihodnost zmogli graditi skupaj in povezani.

Uvod v pozdrav Miru je v začetku maše pripravil g. Ferdinand Gnamuš, verniki pa so med mašo še izrekli prošnje za domovino.

Mašo za domovino je darovalo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve Koroška, njihovemu vabilu pa sta se prijazno odzvala predsednik združenja Aleš Hojs in generalni sekretar dr. Božo Predalič.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

View the embedded image gallery online at:
http://vso.si/index.php/povezave?start=260#sigProGalleria7330c7782f

Združenje VSO zavrača poskus diskreditacije

Dnevnik logo13. december 2013 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Novinar Dnevnika Blaž Petkovič je v petek, 13. decembra 2013, objavil članek "VSO kot podaljšana roka stranke SDS". Gre za prispevek, ki je napisan v nasprotju s standardi neodvisnega novinarstva, katerega namen je predvsem diskreditacija Združenja VSO. Zato navedbe v prispevku najostreje zavračamo.

Če bi novinar Blaž Petkovič deloval v skladu s profesionalnimi standardi in z novinarskim kodeksom, bi za pripravo svojega članka lahko pridobil tudi izjavo Združenja VSO. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve ni nikakršna podaljšana roka katerekoli politične stranke, kot piše avtor, temveč civilno združenje ljudi vseh političnih, verskih, ideoloških in nazorskih prepričanj, ki jim vrednote slovenske osamosvojitve predstavljajo temeljni vrednostni okvir svojega delovanja. Še manj pa je Združenje VSO združba Janševih osamosvojiteljev (le kdo bi to bil?), saj je nastalo na pobudo številnih veteranov osamosvojitvene vojne, akademikov, disidentov, kulturnikov ter ostalih akterjev, ki so začutili potrebo, da se prepreči revizija osamosvojitvene zgodovine s strani nekaterih političnih akterjev.

Nesmiselne so navedbe v prispevku, da se želi Združenje VSO polastiti tradicije obeleževanja osamosvojitvenih dogodkov in si prilastiti zasluge za slovensko osamosvojitev. Polastiš in prisvojiš si namreč lahko samo nekaj, kar ni tvoje. Če ti nekaj pripada oziroma je tvoje, si tega ne moreš "prisvajati". To lahko počnejo samo tisti, ki so osamosvojitvi nasprotovali ali pa ki so bili takrat na toplem. Osamosvojitev je od vseh, ki čutimo te vrednote in tega si pač ne pustimo vzeti.

Da gre za motivirani prispevek, katerega namen je predvsem poskus diskreditacije Združenja VSO, kaže tudi posebni pristop časopisa Dnevnik, ko gre na eni strani za obrambnega ministra Romana Jakiča in na drugi strani za Združenje VSO. Da kriminalisti želijo zaslišati obrambnega ministra je to v demokratičnih državah celostranska vest praktično vseh medijev vse dotlej, dokler obrambni minister ne odstopi ali pa ga ministrski predsednik sam ne odstavi, saj se drugače tudi njemu zamaje stolček. Toda ne v Sloveniji in še posebej ne za Dnevnik, ki je iz tega naredil "low profile" novico in jo celo ni objavil na prvi strani. Takoj naslednji dan pa Dnevnik na najbolj branem delu naslovnice objavi neresnično vest, da je Predsedstvo VSO odstavilo tajnika združenja zaradi obiska neke proslave. Navedba, da je bil nekdanji tajnik združenja, mag. Drago Bitenc, razrešen s funkcije zaradi udeležbe na neki proslavi, je milo rečeno smešna. Razrešen je bil zaradi nevestnega poslovanja, kar je ugotovila tudi neodvisna revizija njegovega dela.

Prikazovanje dejstva, da je pogodbo podpisal tedanji minister Vizjak kot sporno pa je nevredno resne novinarske hiše. Novinar ob tem namreč zamolči dejstvo, da je bil Vizjak tedaj minister in kot tak podpisnik vseh pogodb in da je praktično istočasno na podlagi istega pravilnika podpisal tudi pogodbe z drugimi organizacijami civilne družbe oz. z drugimi veteranskimi organizacijami. Med drugim npr. tudi z Združenjem za ohranjanje vrednot NOB.

Presenečajo pa nas ovire na katere je Združenje VSO naletelo ob pripravah in organizaciji spominske slovesnosti ob obletnici prvega postroja Slovenske vojske. Kot da bi bila obeležitev avtentičnega dogodka tedanjega časa nekaj spornega. Če izpostavimo samo dejstvo, da je minister Jakič zavrnil pomoč združenju v obliki 20 let starih uniform z javno izjavo zapisano v enem od medijev: »Obrambni minister pravi, da združenje kot svoje osnovno poslanstvo poudarja predvsem ohranjanje pristnega zgodovinskega spomina na dogodke iz slovenskega osamosvajanja, krepitev domoljubja in narodne zavesti: »In v tem kontekstu se mi zdi, da bi bilo omenjeno opremo problematično donirati«, takšne izjave ni mogoče razumeti drugače, kot da minister smatra ohranjanje spomina na slovensko osamosvajanje in krepitev domoljubja kot sporno ravnanje!?

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Nelson Mandela, afriški in slovenski črnci

Nelson Mandela6. december 2013 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Tudi sam sem, podobno kot vsi razumni ljudje na svetu, občudoval južnoafriškega voditelja Nelsona Mandelo. Voditelj je postal po dolgem ujetništvu, po porazih v bojih z manjšinskimi bolj ali manj rasističnimi režimi in po zmagi demokracije leta 1993. To so bila tudi leta demokratičnega vzpona slovenske države. Mandelo bi morda lahko primerjali z Jožetom Pučnikom, Afriški nacionalni kongres pa z Demosom.

Ko poslušam poročila o žalovanju za Nelsonom Mandelo, se spomnim svojih srečanj z južnoafriškimi voditelji, med drugim srečanja z zunanjo ministrico Nkosazana Dlamini Zuma poleti 2008. To so bili časi Janševe vlade in slovenskega predsedovanja EU, ko je bila Slovenija tako rekoč ljubljenka mednarodne skupnosti in ena najuspešnejših novih držav Evropske unije.

Mednarodni položaj Slovenije se je po letu 2008 odločilno poslabšal. Nekoč uspešna država se je znašla na gospodarskem in moralnem repu Evropske unije. Delovanje aktualne slovenske vlade na področju zunanje politike (pa še kje) je pomanjkljivo. Po eni strani daje videz neurejenosti in slabe organiziranosti, po drugi strani je njena usmeritev zgrešena.

Ko se sprašujem o vzrokih za slovensko nazadovanje, se seveda zavedam svetovne finančne krize, vendar ta ne pojasnjuje bistva. Slovenija je po zaslugi slovenskih »črncev«, ki so se uprli avtoritarnemu jugoslovanskemu režimu, postala neodvisna in demokratična država v začetku devetdesetih let, malo pred Južno Afriko. Podobno kot Južna Afrika je takrat vzcvetela tudi Slovenija.

Razlika med Južno Afriko in Slovenijo je - če zanemarimo demografske in zemljepisne številke - v tem, da v Južni Afriki ni prišlo do vrnitve apartheida in da nikomur ni prišlo na misel, da bi zmanjševal ali celo uničeval dediščino osamosvojitve, kot se je zgodilo v Sloveniji. V Južni Afriki je dediščina Nelsona Mandele nedotaknjena. To je Južni Afriki omogočilo vzpon med najbolj obetavne države, ki jih označujemo s kratico BRICS. Problem Slovenije je v tem, da se vrača k starim vzorcem, ki jim do apartheida manjka le nekaj korakov. To je tako, kot če bi se v Južno Afriko vrnil režim Swarta, Strijdoma, Vorsterja, Verwoerda, Bothe, de Klerka...

Dr. Dimitrij Rupel, član Predsedstva VSO

Združenje VSO presenečeno nad odločitvijo ministra Jakiča

jakic 21 03 13 128. november 2013 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je že 5. 11. 2013 zaprosilo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije za pomoč pri opremljanju dela članov z veteranskimi uniformami, ki bi bile identične uniformam, ki so jih v obdobju osamosvajanja nosili slovenski vojaki. Vse do danes s strani ministrstva nismo prejeli uradnega odgovora na našo prošnjo. Včeraj pa smo bili preko medijev seznanjeni s tem, da je obrambni minister Republike Slovenije Roman Jakič našo prošnjo zavrnil. Takšno ravnanje ministra nas preseneča, kajti združenje, ki ima status društva v javnem interesu, ima s slovensko vojsko podpisan sporazum o sodelovanju v katerem je med drugim predvidena tudi pomoč SV pri nabavi veteranskih uniform za člane združenja.

Posebej presenečeni pa smo bili nad ministrovo argumentacijo. V enem od medijev so ga namreč navedli: »Obrambni minister pravi, da združenje kot svoje osnovno poslanstvo poudarja predvsem ohranjanje pristnega zgodovinskega spomina na dogodke iz slovenskega osamosvajanja, krepitev domoljubja in narodne zavesti: »In v tem kontekstu se mi zdi, da bi bilo omenjeno opremo problematično donirati.«

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je za uniforme zaprosilo zato, ker želimo 17. 12. na spominski slovesnosti ponazoriti postroj 1. specialne brigade iz leta 1990, kasneje pa tudi druge podobne dogodke, ki predstavljajo pomembne mejnike v procesu osamosvajanja Republike Slovenije. Tudi člani drugih veteranskih ali podobnih združenj ob obeležitvah dogodkov, ki se jim zdijo pomembni, ponazorijo duh tistega časa z nošenjem uniform. Tako npr. lahko na vsaki proslavi, ki jo prireja Združenje za vrednote NOB vidite njihove člane ali pripadnike v uniformah. Nekateri od njih pa nosijo celo trofejno orožje.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Obvestila članom

Kontakt

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana

tel.: 08 382 35 30

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Z uporabo naših spletnih storitev soglašate z uporabo piškotkov. Želim izvedeti več >>