30 let stavke strojevodij
15. december 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V Muzeju VSO je v petek, 14. decembra, potekala obeležitev 30. obletnice stavke strojnega osebja Slovenije in Istre. Gre za prvo uspešno stavko v komunističnem režimu, saj se je s stavkajočimi moral pogajati predsednik izvršnega sveta. Stavka je potekala od 27. 12. 1988, od 6.30 ure, do 28. 12. 1988, do 17.00 ure.
Uvodoma je navzoče pozdravil generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič in dejal: "Združenje VSO pripravlja niz pogovornih večerov in obeležitev pomembnih dogodkov o tem, kako je nastala slovenska država. Naša mladina, žal, več ve o tem, kako je nastala Amerika, kot o tem kako je nastala Slovenija."
Gosta pogovornega omizja Slavko Kmetič, predsednik sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre ter Franci Kokošar, član sindikata in nadzornik lokomotiv, sta v svojem nagovoru orisala slabe razmere delavcev v katerih so delali na železnicah ter potek in pridobitve same stavke.
V drugem delu je sledilo slavnostno srečanje članov stavkovnega odbora 1988 in fotografiranje, zatem pa ogled priložnostne razstave o stavki železničarjev 1988.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Stavka v Litostroju in začetek večstrankarskega sistema v Sloveniji kot uvod v osamosvojitvene procese
7. december 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 5. decembra, je v Muzeju VSO potekal pogovorni večer na temo ''Stavka v Litostroju in začetek večstrankarskega sistema v Sloveniji kot uvod v osamosvojitvene procese''. Uvodoma je prisotne pozdravil generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič. Gosta večera sta bila Slavko Kmetič, prvi predsednik Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre, ter Jože Erčulj, udeleženec stavke v Litostroju 9. 12. 1987. Pogovor je povezoval Roman Končar, član predsedstva VSO.
Jože Erčulj je slikovito opisal 5-kilometrsko pot od Litostroja do središča mesta, ki so jo delavci opravili tistega dne. V zgolj delavskih uniformah so v zimskem mrazu hodili hitro, a nič manj odločno, je povedal Erčulj. Prvi postanek jih je čakal v Šiški, nato pa so pohod nadaljevali do skupščine. Naposled so se delavci posedli v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, kjer jih je nagovoril vodja in glavni obraz Litostrojske stavke, France Tomšič. V njegovem govoru so delavci tudi prvič slišali besede »stavka« in »stavkovni odbor«. Delavci so takrat vedeli le, da se borijo za svoje pravice, Tomšič pa je bil tisti, ki je stavki dal tudi pomen in jo pripeljal do uspeha. Poleg tega je bil z njo storjen velik korak za ukinitev enopartijskega sistema.
Slavko Kmetič je poudaril, da je imel Tomšič v stavkovnem odboru od 16-tih morda le dva, tri ljudi, ki so mu močno stali ob strani. Ostali so pod pritiskom partije klonili ali se celo obrnili proti njemu. Opisal je tudi, kako je ta stavka v Litostroju vplivala na oblikovanje in pripravo stavke, ki jo je potem sam organiziral na železnicah.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Pogovorni večer ''Leto 1988 v slovenski zgodovini - 30 let potem''
4. december 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V ponedeljek, 3. decembra, je Muzej VSO gostil pogovorni večer z naslovom "Leto 1988 v slovenski zgodovini - 30 let potem" v organizaciji Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino. Gosta pogovornega večera sta bila mag. Igor Omerza in dr. Andreja Valič Zver, moderiral pa ga je dr. Renato Podberšič.
Dr. Andreja Valič Zver je predstavila dogajanje v Jugoslaviji po smrti Tita in razmere, ki so pripeljale do vseh pomembnih prelomnic ter začetka slovenske demokratizacije in osamosvojitve. Izpostavila je tudi pogosto nevednost mladih, ki si domnevno želijo nazaj pod jugoslovansko ureditev. V 80-tih letih je primanjkovalo bencina, imeli smo redukcije elektrike, za vsako pot v tujino in prečkanje meje pa je bilo potrebno plačati precej denarja. Mladi, ki si tako želijo nazaj v ta sistem, bi tenko piskali, je poudarila.
Igor Omerza pa je spregovoril o procesu JBTZ in sojenju četverici, enemu prelomnejših dogodkov tistega leta, ki je ljudi pognal na ulice in sprožil slovensko pomlad.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Pogovorno omizje ''Kdaj je policija zares postala slovenska?''
3. december 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V prostorih Muzeja VSO je v četrtek, 29. novembra, potekalo pogovorno omizje z naslovom ''Kdaj je policija zares postala slovenska?''. Gostje večera so bili dr. Vinko Gorenak, nekdanji poslanec, mag. Igor Omerza, nekdanji poslanec, Slavko Kmetič, nekdanji poslanec in član predsedstva Združenja VSO ter Jože Svetina, policijski inšpektor v stalni službi v operativi 1991. Povezovalec pogovornega omizja je bil dr. Božo Predalič.
Dr. Gorenak je spregovoril predvsem o vplivu politike na delo in hierarhijo tedanje milice. Poudaril je, da so do leta 1990 vodstva milice sestavljali izključno partijski politični funkcionarji. Praktično nihče ni mogel na vrh napredovati z dna, torej noben miličnik s trdim delom ni mogel napredovati do katerekoli vodstvene funkcije, kar dokazuje, da je partija imela praktično vse pod kontrolo.
Igor Omerza je tedanje razmere orisal na primeru Tomaža Ertla, tedanjega republiškega sekretarja za notranje zadeve. Februarja 1990 se je na sestanku v Beogradu opredelil izključno proti osamosvojitvi, označil jo je celo za opozicijski ekstremizem. Omerza je s tem opozoril na enega izmed mnogih absurdov, ki se dogajajo še danes. Tomaž Ertl je namreč leta 2009 iz rok predsednika Danila Türka prejel državno odlikovanje srebrni red za patriotizem, strokovnost in sodelovanje pri osamosvojitvi.
V svojem prispevku pa je Slavko Kmetič osvetlil ozadje preprečitve mitinga resnice, predvidenega 1. decembra 1989 v Ljubljani. Sindikat strojevodij je takrat sprejel sklep, da se tem vlakom prepreči dostop do Ljubljane. Pri tem so se povezali tudi s hrvaškimi železničarji, ki so jim nekaj vlakov pomagali zaustaviti že na Hrvaškem, ostale pa na mejnem prehodu Dobova. Preprečitev mitinga resnice je bila po Kmetičevih besedah izjemno pomemben dogodek, saj so mitingaši k nam potovali polno oboroženi in le vprašanje je bilo, do kakšnega obračuna bi v nasprotnem primeru prišlo.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Mednarodna razstava v Muzeju VSO
20. november 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V Muzeju VSO je bila med 13. in 15. novembrom 2018 na ogled nova priložnostna razstavo o padcu železne zavese in mestu Wrocław. Na odprtju razstave, ki prikazuje demokratične spremembe na Poljskem, je direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver spomnila na razmere v Jugoslaviji, ki so pripeljale do demokratičnih sprememb na Slovenskem.
Odprtja razstave sta se udeležila tudi poljski veleposlanik P.Czerwiński in predsednik Platforme evropskega spomina in vesti dr. L. Kaminski. V imenu Združenja VSO je navzoče člane Platforme evropskega spomina in vesti pozdravil član predsedstva Združenja VSO Roman Končar, ki je dejal: "Osnovno poslanstvo našega muzeja je ozaveščanje o vrednotah slovenske osamosvojitve".
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Posvet ''28 let TO RS, predhodnice Slovenske vojske''
9. oktober 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V ponedeljek, 8. oktobra, je v Muzeju VSO, v sodelovanju z Društvom MORiS Kočevska Reka, potekal javni posvet »28 let Teritorialne obrambe RS, predhodnice Slovenske vojske«.
Na posvetu so sodelovali Lojze Peterle, predsednik osamosvojitvene vlade, Janez Janša, obrambni minister osamosvojitvene vlade, Tone Krkovič, predsednik Društva MORiS Kočevska Reka, Aleš Hojs, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, Rade Klisarič, načelnik MSNZ za Dolenjsko pokrajino, Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta in dr. Stane Granda, zgodovinar. Pogovor je moderiral prof. mag. Jurij Pavel Emeršič, zgodovinar.
V nabito polni dvorani Muzeja VSO je prvi spregovoril predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, ki je na posvetu dejal: »Meni je decembra 1990 zadišalo po SV in ne po TO. Po mojem mnenju je nezaslišano in protiustavno, da se praznuje 50 let TO in da to podpirata predsednik države in državnega zbora«. Tudi minister Janša je dejal, da ni verjel, da se bomo 2018 pogovarjali o tem. »Ni pa to edini primer. Dobili smo že vabilo na proslavo Zbora kočevskih odposlancev ob 70. obletnici državnosti. Takrat sem dejal, da škoda da nam niso to že leta 1991 povedali, pa se ne bi še enkrat osamosvajali«. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca pa je dejal: »Jaz vem za koga sem se boril in pod kakšnimi insignijami. Kdor je bil na strani osamosvojitve, je to še danes, nasprotniki osamosvojitve zgodovino lahko potvarjajo, resnice pa ne morejo spremeniti«. Tone Krkovič je spomnil na razorožitev maja 1990: »Najbolj sramotno je, da praznujejo lastni poraz. TO RS je bila 15. maja 1990 samorazorožena. To je bil prvi korak agresije. Demosova vlada je tako prisegla že v vojnih razmerah« (16. 5. 1990).
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Ogled Muzeja slovenske osamosvojitve
29. avgust 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 29. avgusta, je Mladinska sekcija VSO Triglav organizirala strokovno ekskurzijo v Muzej slovenske osamosvojitve v Ljubljani. Zbrali smo se mladinci iz vseh koncev Slovenije in si tudi letos tradicionalno ogledali muzejsko zbirko Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, v kateri je vsako leto kakšna dopolnitev in nove razstave.
Za vodenje po muzeju se zahvaljujemo naši vodji Simoni Pavlič in generalnemu sekretarju Združenja VSO dr. Božu Predaliču.
Mladinska sekcija VSO Triglav
Pogovorni večer z Vero Mejak
27. avgust 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V petek, 24. avgusta, je v Muzeju VSO, v soorganizaciji Združenja VSO in Ženskega odbora SDS, potekalo pogovorno omizje s pravnico Vero Mejak, ki je spregovorila o spominih na demokratizacijo in osamosvojitev ter o aktualnem družbeno-političnem stanju duha v Sloveniji. Ob tem je Vera Mejak izpostavila: »Bili smo siti enopartijskega sistema, ki nas je peljal v prepad. Želeli smo si spremembe. Naučiti se moramo demokracije, kjer velja, da je potrebno vsakemu priznati svobodno izražanje misli in se podrediti volji večine.« Pogovor je moderirala poslanka v Državnem zboru RS Nada Brinovšek.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Predstavitev zbornikov Vojna za Slovenijo in Bela knjiga slovenske osamosvojitve
16. avgust 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V četrtek, 16. avgusta, je v Muzeju slovenske osamosvojitve potekalo strokovno predavanje za mlade člane Združenja VSO ter predstavitev zbornikov Vojna za Slovenijo in Bela knjiga slovenske osamosvojitve. Zbornike je predstavil generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič, moderatorka pogovora pa je bila Simona Pavlič, vodja Mladinske sekcije VSO Triglav.
Mladinska sekcija VSO Triglav
Brionska deklaracija in njen pomen za proces slovenske osamosvojitve
11. julij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 11. julija, je v prostorih Muzeja VSO potekala javna tribuna z naslovom »Brionska deklaracija in njen pomen za proces slovenske osamosvojitve«, na kateri sta sodelovala gosta dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve 1991 in zgodovinar prof. dr. Stane Granda. Pogovor je povezoval Franci Feltrin. Uvodoma je navzoče pozdravil tudi generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič.
Rupel je poslušalcem podrobno predstavil dogajanje v ozadju mnogih političnih pogajanj, ki so vodila do podpisa Brionske deklaracije in kasneje mednarodnega priznanja samostojne Slovenije. Dejal je, ga je bilo glavno vodilo beograjske strani, da Slovenija zopet vzpostavi stanje, kot je bilo pred 25. 6. 1991, vodilo Demosa pa, da pri pogajanjih nikakor ne sme biti storjen korak nazaj. Granda pa je predstavil zgodovinski pečat, ki so ga ta pogajanja pustila v procesu osamosvajanja Slovenije. V zaključnem delu je sledila razprava.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Javna tribuna »Sestrelitev agresorskega helikopterja JNA«
28. junij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 27. junija, je v Muzeju VSO potekala javna tribuna »Sestrelitev agresorskega helikopterja JNA v Rožni dolini 1991«. Uvodne besede in spomin na dogodek je podal moderator podpredsednik Združenja VSO Franci Feltrin. Na tribuni so sodelovali predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, predsednik Društva MORiS Kočevska Reka brigadir Tone Krkovič in zgodovinar prof. dr. Stane Granda.
Predsednik Aleš Hojs je dejal, da je naše združenje zavezano k obeležitvi dogodkov, ki so ključno pripomogli k zmagi v vojni za Slovenijo. Sem sodi tudi današnja javna tribuna, na kateri operiramo z dejstvi. Zračni prostor je bil v tistem trenutku zaprt, nujno je bilo vsakršno plovilo, ki bi v ta prostor zašlo, sestreliti. Vse to so dejstva. Resnici na ljubo, gospod Mrlak ni prestopil na slovensko stran, čeprav je kot pilot imel idealno priložnost. S tem v zvezi si lahko ogledate tudi nekaj izjav iz 33. nujne seja Odbora za obrambo z dne 13. 4. 2016, ki so dostopne tukaj
Krkovič je dodal, da je zanimivo, da se kopilota, Makedonca po rodu, nikjer niti ne omenja. Mrlak je bil jugoslovanski pilot, pika! Polno manipulacij je ob spornem nastopu ministrice Katičeve obelodanila RTV SLO v svojem prispevku. Zanimivo je tudi, da Nova24TV na ta dogodek sploh ni bila povabljena. Prebeg k nam je bil enostaven. Tega Mrlak ni naredil. Krkovič se je zavzel za pomoč družini, vrednotno-moralno pa ni prav, da se družino Mrlak vabi na sprejem svojcev umrlih v vojni za Slovenijo, saj gre pri tem za omalovaževanje svojcev slovenskih vojakov, ki so bili ubiti s strani agresorja.
O spominih na 27. junij 1991 je spregovoril tudi profesor zgodovine dr. Stane Granda: »Vse gre v smeri zmanjševanja pomena osamosvojitvene vojne. Temu se moramo upreti. Politiziranje Slovenske vojske je po ustavi prepovedano. Nasprotniki osamosvojitve si prisvajajo celotno civilno družbo, imamo samo še Združenje VSO in Društvo MORiS Kočevska Reka«.
Navzoči so izrazili obžalovanje, da sta društvi Sever in ZVVS podlegli politizaciji. Čas je, da se predsednik in vrhovni poveljnik Slovenske vojske Borut Pahor oglasi in zavzame za ohranitev in spoštovanje Slovenske vojske, ki je zmagala vojno za Slovenijo 1991.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Slavnostna seja v počastitev Dneva državnosti
19. junij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V torek, 19. junija, je v Muzeju VSO potekala slavnostna seja v počastitev Dneva državnosti. Predsednik Združenja VSO Aleš Hojs in generalni sekretar dr. Božo Predalič sta v nagovoru poudarila pomen negovanja vrednot slovenske osamosvojitve in spodbudila k aktivnemu delu na terenu.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Odmrznimo pomlad!
1. junij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V četrtek, 31. maja, je ob 30. obletnici slovenske pomladi, 30. obletnici aretacije JBTZ, 30. obletnici ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic v Muzeju VSO potekal kulturno umetniški dogodek v počastitev demokratičnih sprememb v procesu slovenske osamosvojitve.
Uvodoma je navzoče pozdravila Viktorija Muha, urednica nove pesniške zbirke Toneta Kuntnerja, ki je izšla ob 30-letnici slovenske pomladi. Kulturni dogodek so z verzi in umetniško besedo velikih Slovencev Ivana Cankarja, Janeza Menarta in Franceta Prešerna soustvarjali pesnik in domoljub Tone Kuntner, dramski igralec Bine Matoh in učenka mag. Martine Prevejšek na Glasbeni šoli Sevnica Sara Praznik, ki nam je zapela nekaj domoljubni pesmi in uglasbeno pesem Slovenska pomlad.
Zaključno misel je podal David Tasić, eden izmed četverice JBTZ: »Dolga pot do ozdravitve družbe se začne pri posamezniku. Odmrznimo pomlad, volimo pomlad!«
Na koncu je sledila zdravica Janši, Borštnerju, Tasiću in Zavrlu in naši domovini s pohorskim sauvignonom, ki ga je ob obisku v Sloveniji leta 1996 pil sv. papež Janez Pavel II, ki je med prvimi priznal Slovenijo.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
30 let tez za novo slovensko ustavo
26. april 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 25. aprila, je v Muzeju VSO potekala obeležitev 30. obletnice objave ustavnega osnutka ''Teze za novo slovensko ustavo'', javnosti poznano kot ''Pisateljsko ustavo'', predstavljeno na javni tribuni v Cankarjevem domu.
Uvodoma je navzoče pozdravil generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič, ki je poudaril prispevek slovenskih intelektualcev pri postavitvi intelektualnih temeljev procesa slovenske osamosvojitve.
Prof. dr. Stane Granda je spregovoril o začetkih ustavnosti pri Slovencih. Dejal je, da je bila t.i. Pisateljska ustava prvi korak k osamosvojitvi, ki se je začela ravno s pravom. Spomnil je tudi, da Slovenci prej ustave nismo imeli, saj je bila ustava za nas oblast. Ustavno sodišče v bivši državi ni imelo nobene vloge.
Dr. Peter Jambrek je govoril o pomenu 57. številke Nove revije, kjer je bil prvič v zgodovini slovenskega naroda predstavljen njegov nacionalni program, program narodove samobitnosti. Ker je bilo v prispevkih poudarjeno, da je država slovenskega naroda utemeljena na ustavi, je bilo pisanje ustave logično nadaljevanje pisanja 57. številke Nove revije. ''Pisateljska ustava'' pomeni preboj, ker v ustavi ni bilo nikjer omembe Jugoslavije. Slednje pa ni bilo všeč CK ZK, pritoževali so se, da v ustavi ni omembe delavskega razreda in socialističnega samoupravljanja, da se omenja delitev oblasti ipd.
Teze za novo slovensko ustavo sta aprila 1988 Janez Janša in Igor Bavčar objavila v Časopisu za kritiko znanosti.
Pogovorni večer je moderiral zgodovinar Metod Berlec.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Pogovorna tribuna "Kako zagotoviti lepo in varno starost?"
19. april 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V Muzeju VSO je v sredo, 18. aprila, v organizaciji Zbora za republiko in Združenja VSO, potekala pogovorna tribuna z naslovom ''Kako zagotoviti lepo in varno starost?''. Gostje so bili Branko Šumenjak, Jože Jurkovič, Anton Bogataj, Metka Zevnik in Željko Vogrin. Uvodni pozdrav je zbranim namenil France Cukjati, ki je bil tudi moderator večera.
Gostje so spregovorili o stanju duha v Sloveniji. Jože Jurkovič je na tribuni izpostavil, da je bila zanj slovenske osamosvojitev, ki se jo je tako razveselil, Božji dar. Anton Bogataj je opogumil, da se moramo boriti za vsako ped naše zemlje, ki so nam jo zapustili naši predniki, saj smo se Slovenci vedno borili za družino in vrednote. Metka Zevnik pa je spregovorila o pomenu starih staršev pri ohranjanju vrednot in tradicije Slovenstva.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Simpozij ''Narod brez mladih nima prihodnosti''
16. april 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 11. aprila, je v Muzeju VSO v organizaciji Združenja VSO in Zbora za republiko potekal simpozij z naslovom »Narod brez mladih nima prihodnosti«. Na simpoziju, ki ga je moderiral predsednik Zbora za republiko dr. France Cukjati, so s svojimi razmišljanji nastopili Žan Mahnič, Daniel Valentine, dr. Žiga Turk in Aleš Primc.
Žan Mahnič je spregovoril o štirih ključnih problemih, s katerimi se spopadajo mladi, to je šolski sistem, trg dela, stanovanjska problematika in participacija. Izpostavil je, da je vlaganje v mlade investicija v prihodnost in da je aktualni mandat vlade v odhodu za mlade mandat izgubljenih priložnosti. Tudi Daniel Valentine je spregovoril o problematiki aktualnega šolskega sistema, ki bi ga bilo potrebno spremeniti, prilagoditi trgu dela ter povečati njegovo efektivnost. Njegovo geslo je ''Nič o mladih brez mladih''. Žal se mladi, ki gredo v tujino, ne vračajo nazaj v domovino.
Dr. Žiga Turk je spomnil, da če bomo samozavestna družba, zavestni Slovenci, ki imamo neko kulturo in vrednote, bodo mladi ostajali v naši državi. Dejal je še, da lahko mi, ki smo tukaj, za mlade največ naredimo tako, da smo dobri starši. Turk je še izpostavil, da pri mladih pogreša večji interes za družbene zadeve.
Aleš Primc je ugotavljal, da je že v sami Ustavi Republike Slovenije slovenski narod samo enkrat omenjen. Dejal je, da je pripadnost narodu več kot kri. Potrebna je državotvornost, zvestoba našemu načinu življenja. Primc je spregovoril tudi o pomenu družine, ki je porok zdrave in vitalne družbe, vložek v otroke in mlade je naložba za varno starost naše družbe. Narod brez mladih ne bo preživel. Še več, strateški interes vsake države je, da ima čim več otrok, ki bodo kasneje s svojo izobrazbo ostali doma, zaposleni v slovenskem gospodarstvu.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Pogovorni večer o dr. Jožetu Pučniku
29. marec 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 28. marca, je v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve potekal pogovorni večer o spominih na dr. Jožeta Pučnika. Gost večera je bil Gorazd Pučnik, sin Jožeta Pučnika, pogovor pa je povezoval predsednik Društva političnih zapornikov in drugih žrtev komunističnega nasilja David Tasić.
Gorazd Pučnik je o svojem očetu spregovoril zelo osebno. Pripovedoval je o času, ki ga je oče dvakrat preživel v zaporu ter kako sta ga ti zaporniški izkušnji zaznamovali. Pri tem je poudaril dejstvo, da je zapor očeta le še bolj utrdil, saj mu je ta izkušnja dala več preciznosti in jasnosti, kar se kaže v ne več toliko ideoloških, ampak naenkrat v zelo konkretnih člankih v knjigi Kultura, družba in tehnologija. Jože Pučnik je bil eden redkih, ki je konkretno, v članku o kmetijstvu celo v natančnih številkah, kritiziral Jugoslavijo z vidika ekonomije in opozarjal na dejstvo, da sistem ne deluje. Opozarjal je na inflacijo, ki je bila takrat tako huda, da denar izven države ni bil vreden nič in na pomembnost kmetijstva v časih, ko je vladala skorajda lakota, saj je bil v rabi sistem bonov.
Gorazd Pučnik je še posebej izpostavil način ustrahovanja, ki se ga je posluževala takratna komunistična oblast. Oblast je s ponavljanjem določenih stvari »normalizirala ljudi«, jih prepričevala v to, kaj je prav in kaj ne. Ljudje so bili navajeni, da je v oblast treba slepo verjeti – kdor ni, je šel, kot je Pučnik duhovito primerjal, »na grmado«. Posamezniki, ki so imeli sicer utemeljene argumente proti oblasti, je oblast najprej degradirala, nato pa eliminirala. Tako je tudi Jože Pučnik dvakrat končal za zaporniškimi rešetkami. A oblast ga kljub vsemu ni uspela zlomiti – vsakič se je vrnil, še bolj utrjen in še bolj zavzet, da ravna, kot je nekoč svetoval tudi svojemu sinu: »Imeti prav ne pomeni nič, če ničesar ne ukreneš«.
Dr. Jože Pučnik, politični disident, se je v ključnih letih Slovenske pomladi vrnil v rodno domovino in s svojim znanjem, modrostjo in ljubeznijo do slovenskega naroda bistveno pripomogel k osamosvojitvi Republike Slovenije. Kot vodja koalicije DEMOS, ki je imela za svoje osnovno poslanstvo osamosvojitev Slovenije, je dosegel razpis plebiscita 23. decembra 1990, na katerem smo se Slovenci odločili, da želimo živeti v samostojni in neodvisni državi RS, nato pa storil vse potrebno, da se je volja ljudstva uresničila.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Ogled Muzeja VSO obiskovalcev iz Vojnika
21. marec 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V torek, 20. marca, je Muzej slovenske osamosvojitve v Ljubljani obiskala skupina iz Vojnika in okolice. Ogledali so si razstave Niso bili vsi ZA, Razorožitev TO RS, Uniforme TO in takratne milice ter prisluhnili kratkemu predavanju o procesu demokratizacije in osamosvojitve Republike Slovenije.
Muzej Združenja VSO je odprt ob torkih in četrtkih od 10.00, do 14.00 in ob sredah med 13.00 in 17.00. Vabljeni!
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Tretji simpozij ''Vzpostavimo pravno in pravično državo''
8. marec 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 7. marca, je v Muzeju VSO potekal tretji od štirih simpozijev v soorganizaciji Zbora za republiko in Združenja VSO. Na tretjem simpoziju so razpravljavci razpravljali o slovenskem pravosodju od časa osamosvojitve naprej ter o pravni in pravični državi, kakršna bi Slovenija morala biti. Uvodni pozdrav je zbranim namenil moderator večera dr. France Cukjati.
Prvi razpravljavec dr. Lovro Šturm je spregovoril o problematiki šolstva, ki daje prevelik poudarek zgolj maturitetnemu uspehu, kar ni dobro za nadaljnji študij prava. Šturm je govoril tudi o pomenu pravice do poštenega sojenja, pravici do pristnega in nepristranskega sojenja, kar bi z ustavo določena pravna država morala zagotavljati.
Drugi razpravljavec dr. Mitja Deisinger je spomnil, da bi bile poleg reform v sodstvu nujne spremembe tudi na področju zdravstva in Slovenske vojske. Deisinger je omenil primer Zakona o stavki, ki je še iz časov SFRJ in da imamo tak predpis že celo obdobje od osamosvojitve. Ostanke starih ureditev, vse zakone izpred osamosvojitve, bi bilo potrebno anulirati in zamenjati z novimi.
Tretji razpravljavec dr. Ernest Petrič je spregovoril o pogledu na slovensko pravno državo po devetih letih prakse na Ustavnem sodišču. Pravna država je država, v kateri vlada pravo. Pred zakoni so vsi enaki. Šli smo iz Jugoslavije, Jugoslavija pa še ni šla iz Slovenije. Ob tem je dr. Mitja Deisinger menil, da enotna sodna praksa ni edina stvar, ki jo moramo zagotoviti. Privilegiranje nekaterih in diskriminacijo drugih je v demokratični družbi treba izločiti iz misli in dejanj. V nadaljevanju je dr. Ernest Petrič spregovoril o razumevanju prava, da naj sodstvo ne bo dekla oblasti. »Bistvo prava je pot do pravičnosti. Pot je poštenje. Pravna družba je tek na dolge proge, pomembna je tudi izobraženost.«
Četrti razpravljavec akademik dr. Janko Kos pa je spregovoril o vlogi in pomenu Srednje Evrope, kjer so danes skoncentrirani narodi z najmočnejšo zavestjo: Madžarska, Češka, Poljska.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Drugi simpozij ''Več politične zavesti - samo eno domovino imamo''
1. marec 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 28. februarja, je v Muzeju slovenske osamosvojitve potekal drugi od štirih simpozije v soorganizaciji Združenja VSO in Zbora za republiko. Naslov drugega srečanja, ki ga je moderiral dr. France Cukjati, je bil »Več politične zavesti - samo eno domovino imamo«.
Razpravljavci drugega simpozija so bili zgodovinar prof. dr. Vasko Simoniti, zgodovinar prof. mag. Jure Emeršič, primarij Janez Remškar, dr. med, ter psiholog dr. Janez Mlakar.
Prvi razpravljavec dr. Vasko Simoniti je spregovoril o evropski stvarnosti, ki nekatere navdaja s strahom, druge s samozavestjo. Zahodni Balkan je postal svet, v katerem se je delalo vse tako, da se ni nič spremenilo. Komentiral je tudi razgradnjo demokratičnih vrednot na Slovenskem. Izpostavil je problem umanjkanja medijske svobode, problem pravosodja in Slovenske vojske. Ob tem je dejal, da potrebujemo več politične zavesti in samozavesti ter aktivnih državljanov, ki se zavedajo, kaj je domovina in država?
Mag. Jurij Pavel Emeršič, prav tako zgodovinar, je spregovoril o problematiki šolstva v Sloveniji, popačenem pogledu na zgodovino ter posledično nujnost revizije zgodovinopisja.
Tretji razpravljavec primarij Janez Remškar je razmišljal o stanju zdravstva in čakalnih vrstah v Sloveniji. Podal je tudi predloge za reforme v zdravstvu: sprememba sistema izbiranja študentov medicine, določitev mreže zdravstvene službe, uvedba preverjanja kakovosti zdravstvenih storitev in objavljanje rezultatov na spletnih straneh, reorganizacija sistema zavarovanja, ureditev koordinacije med zdravstvenimi nivoji in med specialnostim, določitev standardov, cen in nadzora, ter sprememba zavodov v javne gospodarske službe.
Zadnji razpravljavec, dr. Janez Mlakar, je analiziral delitev pojmov levica in desnica, ki je v postsocialističnih družbah obrnjena na glavo, zato nas Zahod večkrat ne razume. »Levica vlada iz ozadja, zato potrebuje slamnate predsednike, ki sami ne vedo, kaj bi počeli, da bi delali, kar ozadje zahteva. Kvaliteta desnice je, da želi delati s posamezniki, jim zaupa, a hkrati od njih zahteva odgovornost.«
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Združenje VSO
Kontakt
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana
tel.: 08 382 35 30
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.