Odgovor na pismo bralca

19. julij 2012 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Spoštovani mag. Milan Lovrenčič!

V rubriki Pisma bralcev, dne 12. julija 2012, sem z zanimanjem prebral Vaš prispevek na temo vrednot slovenske državnosti in boja za slovensko samostojnost. Kljub dejstvu, da ste v pismu navedli kar nekaj netočnosti, pa po tehtnem premisleku lahko ugotovim, da ima naše Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) mnogo skupnih točk z Vašo Zvezo društev generala Maistra, v kolikor so vaša razmišljanja resnična in iskrena.

Dovolite, da Vas popravim in pojasnim, da Združenje VSO ni nastalo pred dvema mesecema, temveč že dne, 23. decembra 2010, na dan 20. obletnice referenduma za samostojno Slovenijo in sicer na pobudo številnih veteranov osamosvojitvene vojne, akademikov, disidentov, kulturnikov ter ostalih akterjev, ki so začutili potrebo, da se prepreči revizija osamosvojitvene zgodovine s strani nekaterih političnih akterjev. Ponosni smo, da je na ustanovitvenem kongresu sodeloval tudi Boris Pahor, dr. Janko Prunk, ki ga v svojem pismu omenjate, pa je sodeloval tudi na eni izmed javnih tribun s področja slovenskega domoljubja, ki smo jih organizirali v lanskem letu. Namen združenja VSO ni ustvarjanje ''zaslugarstva'' nekaterih vidnih članov takratne koalicije DEMOS, temveč upoštevanje vseh resnično ključnih slovenskih zgodovinskih dogodkov in spoštovanje, da je slovenska osamosvojitev rezultat več zgodovinskih procesov, tudi s področja kulture in akademske sfere ter civilne družbe. Angažma teh ljudi je bil odločilen, pa naj je bil kulturni, politični, varnostni, vojaški, diplomatski, gospodarski ali kakršenkoli že, brez njihovega dela, zavzemanja, izpostavljanja, tveganj in prizadevanj Slovenija danes ne bi bila samostojna in mednarodno priznana država. Ti ljudje so veterani slovenske osamosvojitve, tisti, ki so se aktivno udeležili tudi slovenske obrambne vojne, pa so tudi vojni veterani. V našem združenju tako cenimo prispevek vseh, ne glede na politično, versko, ideološko in nazorsko prepričanje, kar smo zapisali tudi v našem programu. Ob tem ugotavljam, da so med njimi tudi vidni predstavniki vašega združenja! Kot resnični domoljubi nikogar ne sprašujemo, kje je bil leta 1991, saj to ve vsak zase. Namen VSO je torej depolitizacija osamosvojitvenih dogodkov, predvsem pa znanstvena proučitev vseh značilnosti Slovenske osamosvojitve, kot največjega epohalnega dejanja v zgodovini Slovenskega naroda.

Značilnost našega združenja je tudi, da pred volitvami ne sodelujemo v ''romarskih procesijah'', s katerimi bi favorizirali politične kandidate, prav tako ne ''mešetarimo'' z luksuznimi nepremičninami s pomočjo denarja davkoplačevalcev, kot je to praksa v kakšnih drugih organizacijah, ki se profilirajo za domoljubne. Izjemno cenimo prispevek organizacije TIGR in generala Rudolfa Maistra, ki pa sta žal šele s slovensko osamosvojitvijo in s pomočjo nekaterih naših vidnih članov, dobila mesto v javnosti, kot si ga zaslužita. Tako praznujemo v Sloveniji na dan 23. novembra (od leta 2005) tudi praznik generala Rudolfa Maistra, ki ga je prejšnji režim poskušal izbrisati iz slovenske zgodovine, kot so brezkompromisno odstranili njegov kip v Mariboru. TIGR-u pa je bilo šele dne, 27. 4. 2005, na Mali gori pri Ribnici, prvič na dan boja proti okupatorju s strani takratnega in sedanjega predsednika vlade Republike Slovenije izkazano državniško spoštovanje za zasluge v boju proti okupatorju, čeprav so nekateri vidni predstavniki "borčevske tradicije" še v tem tisočletju zatrjevali, da je bil TIGR teroristična organizacija.

Prav tako ne morem mimo Vaše primerjave med 2. svetovno vojno na Slovenskem in obrambno vojno za Slovenijo v letih 1990-1991 z vidika trajanja spopadov in števila žrtev. Vojne na Bližnjem vzhodu so trajale po pet do sedem dni, pa nikomur ne pade na pamet, da bi jih imenoval operetne ali neresne. Obrambna vojna za Slovenijo ni samo 10 dni neposrednih spopadov z agresorsko JLA, temveč več kot leto dni priprav, oboroževanja, usposabljanja in napetosti pred tem in po tem, kar je tudi pustilo svoje posledice. Te aktivnosti so danes znane kot Manevrska struktura narodne zaščite. Obrambna vojna za Slovenijo je bila drugačna vojna od ostalih vojn na slovenskih tleh, o njej učijo tudi na ameriški vojaški akademiji West Point. Takrat smo bili brez zunanjih zaveznikov, dosegli smo cilj z minimalnim številom žrtev, v celoti smo spoštovali mednarodne pogodbe in humanitarno pravo, predvsem pa po zmagi nismo izvajali represalij nad nasprotnikom ali se kako drugače maščevali tistim, ki so nasprotovali osamosvojitvi. Obrambna vojna je bila torej specialna vojna z vidika bojevanja, bila je učinkovita in odnos do nasprotnikov povsem legitimen, kar pa ne moremo trditi za vse vojne na slovenskih tleh. Bila je tudi prva vojna, katere cilj je bila slovenska suverenost in demokratična ureditev. Ko se je obrambna vojna začela, ni nihče vedel koliko časa bo trajala, lahko bi trajala tudi več let, kot nekatere vojne na Balkanu. Lahko bi se zgodila tudi slovenska Srebrenica ali Vukovar. Da temu ni tako, se imamo zahvaliti izjemni taktiki takratnih obrambnih sil in diplomacije, predvsem pa v prvi vrsti pogumnim posameznikom, ki so bili že prvi dan pripravljeni žrtvovati življenje za svobodno in samostojno Slovenijo. Med njimi je bil takrat tudi 25-letni Edvard Peperko.

Z vašim združenjem imamo precej skupnega, med drugim tudi to, da zagovarjamo, da se vojašnice slovenske vojske poimenujejo po resničnih borcih za svobodno Slovenijo, ki so bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje za svobodo, ne glede na ideološko determiniranost. Tako kot se tudi sami verjetno strinjate, da se je nekdanja vojašnica Franca Rozmana Staneta v Mariboru že pred leti preimenovala v vojašnico Rudolfa Maistra.

Težko je zaradi tega razumeti, da oporekate našemu združenju, da podpiramo odločitev ministra za obrambo, da Ljubljansko vojašnico Franca Rozmana Staneta preimenuje v vojašnico po padlem slovenskem vojaku v vojni za samostojno Slovenijo. Prav tako se strinjam z Vami, da tudi v našem združenju ni nikogar strah povedati resnico in se zoperstaviti vsakokratnim poskusom potvarjanja zgodovinskih dejstev, ki jih želijo nekateri prilagajati v svojo korist. Zato moramo res ostati budni vsi domoljubi, ki nam je v interesu varovati in razvijati Slovenijo kot demokratično državo vseh Slovencev.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Slavko Kmetič, predsednik