Temelj učinkovitega in uspešnega odpora proti JLA

vso.si 2014 09 25 msnz pristava 0126. september 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je z včerajšnjo delovno sejo predsedstva in krajšo slovesnostjo obeležilo 24. obletnico dogodka, ko so ključni akterji nastanka takratnega obrambno-varnostnega sistema, na Pristavi nad Stično, sprejeli in formalizirali strateške dokumente, ki so bili temeljna podlaga za zaključno fazo organiziranja simbioze vojaško-policijske organizacije (MSNZ), na kateri je ob agresiji JLA na komaj samostojno Slovenijo temeljil učinkovit in uspešen oboroženi odpor. Prvič je bila v teh dokumentih JLA tudi jasno opredeljena kot morebitni agresor oziroma ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev.

Na slovesnosti je poleg predsednika Občinskega odbora VSO Ivančna Gorica, Milana Goršiča, spregovoril župan Občine Ivančna Gorica, Dušan Strnad, osrednji govorec pa je bil predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, Aleš Hojs, katerega govor objavljamo v nadaljevanju.

Govor:

Spoštovani,

Večina narodov bolj ali manj svečano obeležuje dogodke, ki so pomembni za njegovo zgodovino. Ob tem poseben poudarek namenja dogodkom, ki so tako ali drugače povezani z nastankom njegove državnosti.

Žal v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve iz leta v leto ugotavljamo, da Slovenija nekako ne sledi tej tradiciji - kot da bi se svoje osamosvojitve in dogajanja povezanega z njo nekako sramovala. V zgodovinskih knjigah in v šolskih učbenikih je o tem obdobju bore malo napisanega, pomembni dogodki tistega obdobja pa s strani uradne politike niso primerno - ali pa sploh niso obeleževani.

Odgovor, zakaj je temu tako, je zagotovo večplasten, jedro odgovora pa se nedvomno skriva v dejstvu, da so Slovenijo večino poosamosvojitvenega časa vodili ljudje, ki si njenega nastanka niti niso želeli. Nekateri so mu celo odkrito nasprotovali. In te skupine našo državo vodijo tudi danes. V kolikor bi bila zgodovina osamosvojitve dodobro razdelana in zapisana v zgodovinskih knjigah in učbenikih, pomembnejši dogodki njenega nastanka pa primerno obeleževani, bi bil marsikdo, ki danes zaseda pomemben položaj v slovenski družbi, osvetljen v dokaj čudni luči. Verjetno potem slovenska družba ne bi potrebovala lustracije.

Tudi tu, kjer smo se zbrali danes, se je pisala zgodovina slovenske osamosvojitve. Tu, v tem stavbi za nami, so se 7. septembra 1990 sestali Igor Bavčar, Janez Janša, Tone Krkovič, Vinko Beznik, Jože Kolenc in na sestanku sprejeli direktivo za prihodnje delovanje MSNZ.

Na navedenem sestanku so podrobno analizirali trenutni položaj in dotedanje ukrepe pri organizaciji MSNZ ter dokončno oblikovali celoten načrt delovanja. Tone Krkovič je predstavil predlog vojnega načrta in organizacijsko shemo delovanja MSNZ, na podlagi potrjene direktive pa so bili pozneje pripravljeni tudi drugi pomembnejši dokumenti in delovne karte. V teh načrtih je bila JLA prvič omenjena kot morebitni agresor, oziroma kot najpomembnejša nevarnost za slovensko osamosvojitev.

Direktiva za prihodnje delovanje MSNZ predstavlja enega najpomembnejših dokumentov za nadaljnje delo pri osamosvojitvenem procesu. Bila je prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Del tega načrta je bil kasneje tudi uporabljen v vojni za Slovenijo leta 1991.

Sestanek na Pristavi je bil nedvomno zgodovinski, saj je bil na njem sprejet in potrjen dokument za vojaško zavarovanje slovenskega osamosvajanja, zato nedvomno zasluži primerno obeležitev.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v preteklosti dogodek vedno svečano obeležilo, v letošnjem letu, ko pa je velik del tedanjih akterjev žrtev nepravičnega sodnega procesa, pa smo se odločili, da ga obeležimo z delovno sejo predsedstva in srečanjem na tem zgodovinskem mestu.

Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO