''ŠPICLJI UDBE'' v Brežicah

vso.si 2016 04 21 predstavitev knjige Leljak VSO Posavje Brezice 0124. april 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Občinski odbor Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Brežice je v četrtek, 21. aprila 2016, v brežiški knjižnici gostil publicista Romana Leljaka, ki je predstavil svojo najnovejšo knjigo Špiclji Udbe. Predstavitve so se udeležili tudi člani predsedstva Pokrajinskega Združenja VSO Posavje mag. Martina Prevejšek, Miran, Hočevar, Roman Zakšek in Matjaž Prevejšek.

Avtor je na začetku orisal zgodovinsko plat nastanka tajne politične policije, ki sega v obdobje med 2. svetovno vojno, ko je nastala VOS - varnostno obveščevalna služba, ki se je preimenovala v OZNA - oddelek za zaščito naroda in se po koncu 2. svetovne vojne preimenovala v tajno politično policijo UDBA. Njena glavna naloga je bila borba proti narodnemu sovražniku, ki so ga predstavljali vsi tisti, ki so zavračali komunistični sistem.

V nadaljevanju je opisal načine, po katerih so ljudje postali sodelavci Udbe: domoljubni vzgibi, materialne koristi v obliki službe, štipendije za družinske člane in sorodstvo, oprostitev zaporne kazni v zameno za sodelovanje. Knjiga Špiclji Udbe vsebuje 10.000 imen sodelavcev Udbe, katerih podpisane izjave o sodelovanju z Udbo je avtor našel v Arhivu RS. Po najdenih podatkih je UDBA nadzorovala vsa področja človekovega življenja. Vse službe v javnem sektorju, občinah, bankah so bile dodeljene samo s pozitivno oceno Udbe, hkrati pa je UDBA podpirala in sodelovala v gospodarskem kriminalu.

Po najnovejšem najdenem dokumentu v arhivu v Beogradu se je UDBA že leta 1987 pripravljala na razpad Jugoslavije in se načrtno vključila v demokratične procese. Ker ni bilo lustracije, s katero bi prepovedali javno delovanje vseh, ki so zasedali kakršne koli funkcije v komunističnem sistemu, so se ta omrežja »pretihotapila« v obdobje samostojne slovenske države. Udba je z uničenjem 90 % arhivskih dokumentov v času osamosvajanja skušala zakriti svoje zločinsko delovanje, zanimivo pa je, da se je uničevanje arhivskih dokumentov nadaljevalo še v samostojni Sloveniji, saj je od leta 1993, ko je obstajalo še 8000 arhivskih dokumentov, do danes ostalo le še 100 dokumentov.

V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve se zavedamo, da je raziskovanje in odstiranje naše polpretekle zgodovine bistveno za življenje in napredek slovenskega naroda v prihodnje, saj narod, ki ne pozna svoje resnične preteklosti, nima temeljev, na katerih bi gradil uspešno sedanjost in prihodnost naroda in države.

Združenje VSO Posavje