Novice

30. OBLETNICA ZBOROVANJA V PODPORO ''JBTZ''

vso.si 2019 05 14 30 let majniske deklaracije celje 0120. maj 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V torek, 14. maja, je v Celju potekala slovesnost ob 30. obletnici zborovanja v podporo četverici JBTZ 8. maja 1989 na Kongresnem trgu, na katerem je bila prebrana tudi Majniška deklaracija.

Samo ime Majniška deklaracija je prevzeto po znameniti deklaraciji dr. Antona Korošca iz leta 1917, ko so takrat južnoslovanski narodi zahtevali združitev v novo politično tvorbo, takrat, oziroma kasneje, znane kot Jugoslavija. Tako je bil 8. maja 1989 prebran dokument, ki je pomenil konec te in začetek samostojne Slovenije. Takrat se je na Kongresnem trgu zbralo na »odpri seji« več kot 20.000 ljudi, kasneje pa je taisti dokument podpisalo 100.000 ljudi. Majniška deklaracija je takrat predstavljala politični dokument DEMOS-sa, slovenske demokratske opozicije.

Pozdravni nagovor je imel Stane Zorko, predsednik Združenja VSO Zahodna Štajerska, ki je dejal, da so Majniška deklaracija in procesi, ki so sledili kasneje, očiten dokaz, da je to zasluga celotnega slovenskega naroda, v katerem so nekateri posamezniki bili začetniki sprememb, ki so kasneje pripomogle k nastanku samostojne slovenske države.

Breda Arnšek, podžupanja Mestne občine Celje, je v svojem nagovoru dejala: »Veseli smo in ponosni na vse naše dosežke, Majniške deklaracije, plebiscita, osamosvojitve, sprejema v evropsko družino narodov in demokratičnih držav. Prav zato nas veseli to, da ste za to okroglo, pomembno obletnico, izbrali Knežje mesto Celje.«

Dr. Dimitrij Rupel je eden od piscev Majniške deklaracije, dokumenta, ki je nastal prav v njegovi pisarni na FSPN aprila 1989. Pri pisanju so sodelovali še: Janez Janša, France Bučar, Hubert Požarnik, Veno Taufer in Ivo Urbančič. Rupel je v svojem slavnostnem govoru dejal: »Na vprašanje, ali so se uresničile napovedi Majniške deklaracije, moj odgovor je da in ne. Da, govori dejstvo, da Slovenija obstoja kot suverena država slovenskega naroda. Nastajala je nekaj let, kar je v primerjavi z drugimi narodi in nastajanjem njihovih držav bliskovito obdobje. Brez motenj ni šlo. Že kmalu po prebiranju Majniške deklaracije je sledil proti odgovor s Temeljno listino, ki je predvidevala »posodabljanje« slovenske države, ki pa bi bila vseeno pod skupno reformirano federacijo. Dejanja, ki so se začela že leta poprej, se niso ustavila. Leta 1991, 25. junija, je Slovenija razglasila suvereno in neodvisno državo. Slovenija je dočakala sprejem v Evropsko unijo in NATO.«

O sami demokraciji in pričakovanjih pri nas in v evropski družini, po besedah dr. Dimitrija Rupla, smo v določenih segmentih razočarani. Z druge strani pa, kar se Evrope same tiče, Rupel opaža, da zahodni politiki o delu Evrope, ki se je priključil kasneje k družini svobodnih evropskih narodov, nekako površno sklepajo o novih demokracijah, brez upoštevanja njihovih specifik ter balasta, ki so ga prinesle s seboj kot breme iz 50-letne prisotnosti komunizma in nesvobode na njihovih tleh.

V kulturnem delu slovesnosti so sodelovali Roman Končar ter dijaki I. Gimnazije Celje pod vodstvom prof. Tomaža Marčiča. Slovesnosti v Celjskem domu so se udeležili tudi član predsedstva Združenja VSO Slavko Kmetič in nekateri poslanci prvega sklica večstrankarske skupščine ter brigadir Viktor Krajnc, takratni poveljnik Teritorialne obrambe za Zahodno Štajersko.

Združenje VSO Zahodna Štajerska

Obvestila članom

Kontakt

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana

tel.: 08 382 35 30

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Z uporabo naših spletnih storitev soglašate z uporabo piškotkov. Želim izvedeti več >>