Novice

ODGOVORNI UREDNIK DELA ZAVRNIL ZAHTEVO ZDRUŽENJA VSO ZA OBJAVO ODGOVORA

vso.si 2020 01 20 Kucan pojasnilo pokojnina 0120. januar 2020 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V tiskani izdaji Nedelo je bilo v zvezi s člankom novinarja Gorazda Utenkarja ''Prvo polno leto Šarčeve vlade'' (Nedelo, 29.12.2019, str. 4), objavljeno zavajajoče pojasnilo bivšega predsednika RS Milana Kučana glede njegove decembrske pokojnine. Zato je Združenje VSO, na podlagi 42. člena Zakona o medijih, dne 10. 1. 2020, odgovornemu uredniku Dela Urošu Urbasu posredovalo naslednjo zahtevo za prikaz nasprotnih dejstev:

MILAN KUČAN STANE MESEČNO SLOVENSKE DAVKOPLAČEVALCE 4.779 EUR

Milan Kučan v svojem pojasnilu namerno in skrajno podcenjujoče zavaja slovensko javnost, ko objavlja zgolj osnovno pokojnino v neto znesku 1.751,32 evrov. A se je Milan Kučan ujel v lastno zanko laži in zavajanja, saj je zamolčal tudi izredne dodatke k pokojnini v višini 1.382,62 evrov, s čimer je poskušal prikriti svojo ogromno pokojnino. Samo ta dodatek je višji kot 80 odstotkov osnovnih pokojnin v Sloveniji. Po besedah Petra Jančiča, ki je v Spletnem časopisu objavil lestvico bruto plač slovenskih politikov iz decembra 2019 (klikni tukaj) se jasno vidi, da je Milan Kučan prejel 4.779 evrov bruto pokojnine, kar je v resnici pravi podatek, saj slovenski državljani v tem znesku preko pobranih davkov plačamo Kučanove prispevke za zdravstveno zavarovanje, splošno davčno olajšavo in dohodnino.

S tem, ko je Milan Kučan s svojim zlonamernim zavajanjem napadel Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, mu le to ponovno sporoča: »Vsi smo zaslužni za osamosvojitev. 4.779 evrov prvorazredne pokojnine pa ima samo Milan Kučan.«

Obenem Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve poudarja, da ni nikakršna Janševa organizacija ampak nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju vojnih veteranov, obrambe, kulture, vzgoje in izobraževanja in je bilo prvo, ki je začelo obeleževati pomembne osamosvojitvene dogodke (Poljče, Kočevska Reka, Pristava, Vrhpolje...), skratka dogodke, na katerih Milan Kučan ni bil udeležen in se jih ne udeležuje niti sedaj, saj kot vemo, mu kot zapriseženemu komunistu in jugonostalgiku samostojna Slovenija nikoli ni bila intimna opcija.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

DVIGNILI SLOVENSKE ZASTAVE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI

vso.si 2019 12 22 dan samostojnosti primorska 0123. december 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Od petka, 20. decembra, do nedelje 22. decembra, smo člani Občinskega odbora Združenja VSO Nova Gorica, skupaj s člani OZVVS "Veteran" Nova Gorica, obeležili Dan samostojnosti in enotnosti z dvigom slovenske zastave na različnih lokacijah Severne Primorske pri spomenikih osamosvojitve: v Bukovici, v Novi vasi, Ozeljanu, Kromberku, Novi Gorici, Solkanu, Ravnici, Banjšicah, Grgarju, Prvačini in Dornberku. Dvig slovenske zastave je potekal ob spremljevalnem kulturnem programu.

Združenje VSO Severna Primorska

STROKOVNA EKSKURZIJA V KOČEVSKO REKO

vso.si 2019 12 14 strokovna ekskurzija kocevska reka 0120. december 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

»Kočevska Reka - kraj bolečine, trpljenja in upanja ter radosti ob osamosvojitvi Slovenije«je bilo naslov strokovne ekskurzije v Kočevsko Reko, ki smo ga v soboto, 14. decembra, organizirali člani Občinskih odborov Združenja VSO Laško in Celje ter Pokrajinsko združenje VSO Zasavje.

Ekskurzijo smo združili z obeležitivijo in slovesnostjo ob 29. obletnici prvega postroja pripadnikov TO RS, kasnejše Brigade MORiS. Ob prihodu v Kočevsko Reko smo se udeležili svete maše za domovino, ki jo je vodil Vito Muhič, vojaški kaplan Slovenske vojske, na koru pa smo prisluhnili Trobilnemu kvintetu slovenske policije.

Po končani maši nam je gospod Jože Milčinovič predstavil zgodovino Kočevske Reke, kakor jo je sam doživljal kot tukajšnji duhovnik. Med drugim je bilo v času komunizma na tem območju uničenih 26 cerkva oz. 95 sakralnih objektov, kar pomeni uničenje slovenske kulturne dediščine (»kulturocid«) in grobo kršenje pravice do svobodne izbire vere in prakticiranja verovanja. Iz tukajšnjega območja nam je dobro znana tudi popolna iztrebitev Kočevarjev - to so nemško govoreči prebivalci, ki so sem prišli v 14. stoletju in so pravzaprav staroselci na Kočevskem.

Letošnje poletje je bila 20. obletnica posvetitve cerkve Svetega Janeza Krstnika. Tudi sama cerkev hoče pokazati, da diha skupaj s Kočevsko Reko in za ljudi, ki tukaj živijo. Narejena je predvsem iz materialov, ki so prisotni v neposredni okolici, saj je les tukaj najbolj doma, kar je vidno tudi v notranjosti same cerkve.

Za tem je sledila malica, po malici pa smo se udeležili prireditve ''Prihodnost pripada pogumnim''. Po prireditvi je bil čas za druženje in raziskovanje Kočevske Reke v lastni režiji. V popoldanskih urah smo se odpravili proti domu.

Občinsko Združenje VSO Celje

POSTAVITEV OBELEŽJA V SPOMIN NA OSAMOSVOJITVENE DOGODKE

vso.si 2019 12 19 odkritje obelezja krasinec 0119. december 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V vasici Krasinec na domačiji Klepec je Združenje VSO Dolenjska - Bela krajina postavilo spominsko obeležje v spomin na osamosvojitvene dogodke. Tu je bila v času vojne za Slovenijo nastanjena četa Slovenske vojske. V stanovanjski hiši je bila skrivaj postavljena tudi velika UKV postaja z anteno za komuniciranje. Poleg stanovanjske hiše je bilo skrivno skladišče streliva, orožja, ročnih granat, bazuk in protitankovskih pohodnih min, v hlevu pa je bil skrit protiletalski top z ogromno streliva. Na vrtu je bila postavljena vojaška kuhinja, kjer se je vsakodnevno kuhalo obroke za vse vojake. Družina Klepec je ponoči večkrat bežala iz hiše samo z vrečko oblek in najnujnejših stvari. Glede na navedeno s strani države niso dobili ne statusa vojnega veterana, ne kakršnekoli odškodnine. Do 19. 12. 2019 ni bila postavljena niti spominska plošča ali drugo primerno obeležje.

Odkritja spominske plošče so se udeležili podpredsednik Združenja VSO Franci Feltrin, član predsedstva Združenja VSO Slavko Kmetič, predsednica Pokrajine VSO Dolenjska - Bela krajina Maja Kocjan ter praporščaki Združenja VSO. Zbrane je najprej nagovorila Maja Kocjan, ki se je v imenu mlajše generacije zahvalila družini Klepec za njihov prispevek pri osamosvojitvi Republike Slovenije. Ravno zaradi takih pogumnih ljudi je bila naša vojna kratka, brez številnih žrtev. »Ponosna sem na to družino iz Bele krajine. Enkrat bodo naši otroci ponosni, da smo si izborili svojo državo« je svoj nagovor sklenila Kocjanova.

V imenu Združenja VSO je navzočim spregovoril Franci Feltrin, ki je poudaril pomen Demosa pri osamosvojitvi: »V Demosu smo vedeli, da za nami stoji slovenski narod, zato smo si upali. Danes me zaboli, ko vidim, da so tisti, ki so bili proti osamosvojitvi več na televiziji in se bolj oglašajo. Slovenska osamosvojitev je v resnici šla skozi šivankino uho. Prejšnji oblasti je ušla samo osamosvojitev, vse ostalo so si prilastili. Ohraniti moramo, kar je Demos ustvaril. Ponosen sem, da se vas je danes tukaj toliko zbralo. Želim, da duh osamosvojitve ostane na podeželju.«

Slavko Kmetič pa je spomnil, da se danes, žal, slavijo dogodki, ki jih ni bilo. Pritrdil je besedam Francija Feltrina, da je slovenska država resnično čudež, posledica hrabrih posameznikov in neverjetnih dogodkov. »Čestitam vam, družina Klepec, ker ste sprejeli vojsko v svojo hišo. Vsi, ki ste tako pomagali pri osamosvojitvi, ste bili na spisku maščevanja, če bi zmagala agresorska Jugoslovanska armada«.

V čustvenem pričevanju je lastnik domačije Jože Klepec povedal, kaj se je v času vojne za Slovenijo dogajalo na njihovi domačiji. Vojski so nudili vse, od prenočišča, do higiene in hrane, skladiščenja orožja in streliva, v zahvalo pa niso od države prejeli nobene odškodnine. »Bilo je hudo, a jaz sem to naredil za Slovenijo!« je ponosno dejal Jože Klepec.

Po uradnem delu je sledilo druženje na Ekološki kmetiji Klepec.

Združenje VSO Dolenjska – Bela krajina

KOMEMORACIJA OB DNEVU USTAVNOSTI

vso.si 2019 12 19 komemoracija ob dnevu ustavnosti ljubljana 0119. december 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Podpredsednik Združenja VSO Franci Feltrin, član predsedstva Združenja VSO Slavko Kmetič in članica Glavnega odbora Združenja VSO Alenka Jeraj so se danes udeležili komemoracije ob Dnevu ustavnosti v spomin članom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, žrtvam revolucionarnega nasilja, ki jim je komunistična oblast po letu 1945 poteptala človekovo dostojanstvo, odrekla podjetniško pobudo, vzela osebno svobodo ali življenje. Zbrane je nagovoril dr. Lovro Šturm.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI V KISOVCU

vso.si 2019 12 18 dan samostojnosti kisovec 0118. december 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V Kisovcu je v sredo, 18. decembra, potekala obeležitev Dneva samostojnosti in enotnosti. Praznovanje se je pričelo s sveto mašo za domovino. Ob spomeniku, ki so ga postavili v Pokrajinskem združenjem VSO Zasavje, je po maši potekal osrednji program, na katerem je zbrane najprej pozdravil predsednik pokrajine Združenja VSO Zasavje Roman Perklič.

Slavnostni govornik je bil generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič, ki je dejal, da je bil adventni čas za Slovence vedno poseben čas, saj se v njem prepletata tradicija in vera z ljubeznijo do domovine. V tem času so se zgodili ključni dogodki za nastanek slovenske države (Poljče, Kočevska Reka, plebiscit). »Slovenija bo zopet napredovala, ko bomo Slovenci zavrnili »vrednote« iz leta 1945, ki so nas razdvajale in se bomo zopet poenotili in združili okoli vrednot slovenske osamosvojitve, kot so ljubezen do domovine, družina, vera, poštenje,.. Vsak od nas lahko po svojih močeh pomaga, da bo Slovenija taka kot smo si jo želeli tedaj, ko smo jo ustvarjali. Vsak od nas, domoljubov, lahko doprinese kamenček v mozaik vrednot in prepričan sem, da bomo skupaj uspeli«, je Predalič sklenil svoj govor.

Na prireditvi so sodelovali tudi praporščaki Združenja VSO.

Združenje VSO Zasavje

DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI V ORMOŽU

vso.si 2019 12 16 dan samostojnosti ormoz 0117. december 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V ponedeljek, 16. decembra, je v Ormožu potekala osrednja prireditev Združenja VSO ob Dnevu samostojnosti in enotnosti ter 9. obletnici Združenja VSO. Uvodoma sta navzoče pozdravila predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, ki je poudaril, da se Združenje VSO ne ukvarja z dogodki, ki s procesom demokratizacije ali osamosvojitve Republike Slovenije nimajo nobene veze, ter da je prav, da se na dogodke, vezane na osamosvojitev, nikoli ne pozabi ter jih primerno obeleži. Združenje se je ustanovilo z namenom, da se spominjamo dogodkov, ki jih sicer v našem spominu ne bi več bilo, kot so sestanek v Poljčah, Kočevska Reka, sestanek na Pristavi, ipd. 

Navzoče je pozdravil tudi župan občine Ormoža Danijel Vrbnjak, ki se je spominjal besed dr. Jožeta Pučnika ob plebiscitu: »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo!«

Slavnostni govornik je bil minister osamosvojitvene vlade ter član predsedstva Združenja VSO Janez Janša, ki je spomnil, da je bil plebiscit trenutek, ko si je slovenski narod pisal sodbo sam ter spomnil, da je malo držav nastalo tako, da bi se ljudje na najbolj demokratičen način odločili, da ustanovijo lastno državo. Nagovor je sklenil z besedami: »Nikoli ne vemo, kdaj bo slovenski narod spet potreboval enotnost, kot smo jo izrazili na plebiscitu. Toda, dokler bo čas osamosvajanja v zavesti slovenskega naroda, se za njegovo prihodnost ni bati. Naj živi samostojna in neodvisna Slovenija.«

V kulturnem programu so nastopili pesnik Igor Pirkovič ter Vokalna skupina Holermuos.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

OBELEŽITEV PRVEGA JAVNEGA POSTROJA SLOVENSKE VOJSKE V KOČEVSKI REKI

vso.si 2019 12 14 kocevska reka 0116. december 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 14. decembra, je ob 12. uri v Parku MSNZ v Kočevski Reki potekala prireditev ''Prihodnost pripada pogumnim'', s ponazoritvijo postroja. Častna enota Slovenske vojske je uvodoma dvignila slovensko zastavo. Med navzočimi gosti so bili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, udeleženci prvega javnega postroja v Kočevski reki 1990 ter akterji osamosvojitvenega dogajanja 1990-91.

Uvodoma je navzoče pozdravil generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič, ki je dejal, da so fantje, ki so stali tu 1990, bili tu zato, ker so bili odločeni, da bodo branili slovensko samostojnost, s tem pa so za vedno zapisani v zgodovino. 17. decembra 1990 je bil resnično dan, ko je zadišalo po Slovenski vojski. Gregor Košir, podžupan občine Kočevje, pa je spomnil: ''Narediti je potrebno vse, kar je v naši moči, da že mladim v izobraževalnih procesih predstavimo osamosvojitveno zgodovino''. Slavnostni govornik notranji minister osamosvojitvene vlade Igor Bavčar pa je dejal, da je veličina naše vojne v tem, da smo delali manj napak kot JLA. Njegov govor si lahko preberete tukaj

V kulturnem programu so sodelovali dramski igralec Roman Končar in Trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

MLADI ZA MLADE - PREDSTAVITEV ZDRUŽENJA VSO

vso.si 2019 12 13 mladi za mlade grosuplje 0115. december 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V petek, 13. decembra, je v Grosupljem v okviru Mladinskega sveta Grosuplje potekala prireditev in okrogla miza "Prid’, uživej, predlagej!". Namen okrogle mize je bilo seznaniti mlade, ki živijo v občini Grosuplje z možnostmi kvalitetnega in koristnega preživljanja prostega časa, ki jim ga ponujajo organizacije, ki delujejo v občini. Med organizacijami, ki so predstavile svoje projekte, poslanstvo in dosedanje delo, je bila tudi Mladinska sekcija VSO Grosuplje - Ivančna Gorica.

Poslanstvo Združenja VSO in pomen osamosvojitve za slovenski narod je predstavila vodja Mladinske sekcije VSO Triglav Simona Pavlič. Mladi iz Grosupljega, ki delujejo v okviru mladinske sekcije, pa so za navzoče pripravili predstavitveno stojnico Združenja VSO s promocijskim materialom in nagradno igro. 

Mladinska sekcija VSO Triglav

30 LET PREPREČITVE MITINGA, KI GA NI BILO

vso.si 2019 12 12 30. obletnica preprecitve mitinga resnice muzej ljubljana 0114. december 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 12. decembra, je v Muzeju VSO potekala obeležitev 30. obletnice preprečitve mitinga resnice. Uvodoma je zgodovinar Stane Granda dejal, da toliko potvarjanj zgodovine kot v letošnjem letu še ni bilo ter opomnil, da je na t.i. »osamosvojiteljski« strani preveč pasivnosti. Letos je bila idealna možnost, ko bi pri državljanski vzgoji lahko dodali vsebine slovenske osamosvojitve, pa so se ravnatelji tej ideji uprli.

Prvi je zbrane nagovoril nekdanji notranji minister dr. Vinko Gorenak: »Mitingi so bile provokacije, s katerimi so želeli menjati vodstvo, ki bi bilo bolj naklonjeno Beogradu. Milica je dala komando za preprečitev napovedanega mitinga šele, ko so železničarji rekli, da ne bodo vozili vlakov. Za policijo je bilo veliko več pomembnejših datumov kot je 1. december 1989. Mitingaši so odpovedali udeležbo, ker so vedeli, da do Ljubljane sploh ne bodo prišli«. O odlikovanju Ertla pa je dejal: »Ne bi imel nič proti, če bi odlikovanje dobili miličniki in železničarji, ali Jesenko ali Čas, ampak da odlikuješ Ertla, ki je bil šef tajne policije UDBE, odgovorne za uboje, je nesprejemljivo. Drugi problem pri vsem tem pa je, da se vedno zanemarja pomen železnic«. Gorenak se je obregnil tudi ob poslanstvo Združenja Sever, ki to dejansko ni: »Združenje Sever je popolnoma spolitizirano. Branko Šalamun je bil udeležen v bitki v Trzinu, policija ga je vrgla na cesto, ker ni več policist. Gre za člana Severja, invalida, pa se niso oglasili in zavzeli zanj. Hvala Bogu, nisem več njihov član!«

Drugi je zbrane nagovoril nekdanji policijski inšpektor v Kopru Jože Svetina, ki se je navezal na nagovor Gorenaka in dodal: »Pri vsem tem so me motili govori na proslavah, dajanje priznanje nečemu, kar sploh ni bilo. Kučan je javno nasprotoval preprečitvi mitinga.« Tudi Svetina je podal odstopno izjavo iz Združenja Sever z obrazložitvijo, da ne razumejo vrednot slovenske osamosvojitve.

Zbrane je nagovoril tudi Slavko Kmetič, član predsedstva Združenja VSO in leta 1989 vodja Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre, ki je zgroženo dejal: »Mene še noben zgodovinar ni nič vprašal. Možina me je želel za gosta v oddaji Intervju, pa so mu preprečili. Upam, da bomo v tej državi obravnavani enakopravno ter da se bodo odprli beograjski arhivi in da bomo končno vedeli na podlagi česa so miting odpovedali. Ko se bodo odprli vojaški arhivi JLA v Beogradu, boste videli, kaj so imeli pripravljeno za nas. Če že Združenje Sever praznuje dogodek, ki ga ni bilo, je nesprejemljivo, da država to podpira.«

Stane Granda je v zaključnem nagovoru dejal, da datum za t.i. miting 1. 12. 1989 ni naključen, saj so stalno delali, da bi nas Slovence izbrisali. V slovenski osamosvojitvi je zmagal slovenski narod. Rešili smo se zadnji moment! Današnji dogodek ni proti nikomur, gre za resnico.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

5. TABOR MLADIH V MARIBORU

vso.si 2019 12 06 tabor mladih maribor 0111. december 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V petek, 6. decembra, se je v Mariboru začel 5. tabor mladih. Dijaki so prisluhnili predavanjem zgodovinarke dr. Andreje Valič Zver na temo demokratizacije Republike Slovenije, generalnemu sekretarju Združenja VSO dr. Božu Predaliču o osamosvojitvenih procesih ter članu predsedstva Združenja VSO Francu Brezniku o etičnem ravnanju v Slovenski vojski med vojno za Slovenijo.

Pod okriljem vodje Pedagoške sekcije Združenja VSO, ki jo vodi podpredsednica VSO Mojca Škrinjar, so dijaki sodelovali na delavnici, si ogledali film o razmerah v Jugoslaviji ter obiskali muzej v Pekrah.

Generalni sekretar Združenja VSO je knjižnici šole podaril zbornika dokumentov Vojna za Slovenijo in Bela knjiga slovenske osamosvojitve.

Pedagoška sekcija Združenja VSO

30 LET DEMOSA

vso.si 2019 12 04 30 let Demosa muzej ljubljana 017. december 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 4. decembra, je v prostorih muzeja VSO potekala obeležitev 30. obletnice nastanka koalicije Demos, ki je spomladi 1990 zmagala na prvih večstrankarskih volitvah po 2. svetovni vojni. Uvodoma je zbrane nagovoril predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, ki je pozdravil tudi vse eminentne goste večera: dr. Dimitrija Rupla, predsednika takratne SDZ, Marjana Podobnika, predstavnika takratne SKZ, Ignaca Polajnarja, predstavnika takratne SKD, mag. Branka Grimsa, predstavnika takratne SDZS, Francija Feltrina, predstavnika takratne stranke Zelenih Slovenije ter Lojzeta Peterleta, predsednika osamosvojitvene vlade.

Zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver, ki je pogovor povezovala, je v predgovoru opozorila na žalostno dejstvo, da se danes namesto pravih junakov slavi »zlata teleta« medvojnih in povojnih morilcev. Kljub krivicam se, tudi na področju zgodovine, dogajajo premiki. Na podlagi dokumentov, zbranih v njeni knjigi Demos, pa tudi sama dokazuje, da je bil Demos vodilna sila osamosvojitve.

Franci Feltrin, podpredsednik kluba Demo, je spregovoril o nastanku Zelenih Slovenije 11. 6. 1989 v Mostecu ter o tem, kako so 3. decembra 1989 podpisali zapisnik o vstopu v koalicijo Demos. Ko je Dušan Plut to izvedel, je bil ogenj v strehi. Vse do danes Feltrina noben zgodovinar ni vprašal, kako je bilo?

Dr. Dimitrij Rupel je v svojem prispevku orisal razmere ob nastanku Demosa. Živeli smo v komunistični družbi in najprej smo morali ustanoviti alternativne institucije, od Nove revije, Demosa in države, ker v tedanjih uradnih institucijah za nas ni bilo prostora. Da smo želeli svojo državo, nam do danes niso oprostili. Po njegovih besedah sta bili dve leti Demosa dve leti nelagodja za naše nasprotnike. Vsi tisti, ki so Demos ustanavljali, so bili neprimerni za klasično politiko. Želeli so narediti državo in to so naredili. Komunisti pa so se v trenutku, ko je Demos razpadel, spremenili.

Marjan Podobnik je spregovoril o nastanku Slovenske kmečke zveze. Ivan Oman je ob izbiranju kandidatov za politike dejal: »Prepričani moramo biti, da je sposoben in zanesljiv!«.

Branko Grims je dejal, da je bil čas Demosa veličasten čas. SDZS je bila ustanovljena iz litostrojskega štrajka, vodja je bil France Tomšič, ki je direktno povedal, da nam gre za oblast, da gremo na volitve zato, da vržemo komuniste z oblasti. Kasneje je SDZS prevzel dr. Jože Pučnik. Ni res, da sta bila narod in politika enotna. Leta 1989 je izšel Gorenjski glas, kjer je Kučan izjavil, da “nekateri sanjajo o samostojni Sloveniji a jim tega ne bomo dovolili”. Demos se je z vsem srcem boril za samostojno Slovenijo, le komunisti so reševali svoje kariere.

Peterle je v svojem prispevku opisal srečanje na domu Ivana Omana 27. oktobra 1989. Pred tem srečanjem je bilo veliko sestankov. Zmenili so se, da gredo v skupen nastop. Ko so organi strank vstop v Demos potrdili na svojih sejah, so ga tudi uradno podpisali.

Ob koncu srečanja je dr. Andreja Valič Zver vse goste pozvala naj o Demosu čim več pišejo in objavljajo, saj mora spomin na to zlato dobo nastanka naše države ostati v nauk mladim generacijam, ki sledijo.

Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve

POČASTITEV DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI V GROSUPLJEM

vso.si 2019 11 28 domoljubni vecer igor pirkovic grosuplje 0130. november 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 28. novembra, se je v organizaciji Območnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Grosuplje - Videm Dobrepolje in Mladinske sekcije Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Triglav Grosuplje - Ivančna Gorica v Mestni knjižnici Grosuplje odvil Domoljubni večer z Igorjem Pirkovičem v počastitev bližajočega se dneva samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije.

Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik Območnega obora Združenja VSO Grosuplje - Videm Dobrepolje Marjan Rot. V nadaljevanju večera smo prisluhnili pesniku Igorju Pirkoviču, ki je navzočim predstavil svojo pesniško zbirko  Zbudi se, Slovenija! »Ker Slovenija se je prebudila, ni se pa zbudila, in včasih še malo spi. Pesmi so aktualne, družbeno kritične, obravnavajo spoštljiv odnos do domovine, pri čemer res ločimo med domovino in državo. Država je nek pravni pojem, tudi subjekt mednarodnega prava, medtem ko je domovina  nekaj, kar nosiš v srcu, kar nosiš v sebi. Ogromno naših ljudi je imelo domovino v sebi že pred samostojno Slovenijo in ga ni bilo vraga, ne sovraga, ki bi jim to lahko odvzel,« je dejal Pirkovič. 

Domoljubnemu večeru prebiranja pesmi v čast domovini je sledila predstavitev razstave ''Slovenci po svetu v času osamosvajanja Slovenije''. Na koncu so zbrani nazdravili domovini.

Območni odbor Združenja VSO Grosuplje-Videm Dobrepolje

Glas Domovine spletna izdaja št.: 26

glas-domovine-26-naslovnica

Izšla je 26. izdaja spletnega časopisa GLAS DOMOVINE

POSTAVITEV SPOMINSKEGA OBELEŽJA V VELENJU

vso.si 2019 11 21 odkritje obelezja dvorjak velenje 0128. november 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 21. novembra, je Pokrajinsko združenje VSO Zahodna Štajerska postavilo spominsko obeležje na domačiji Ivana Dvorjaka v Velenju, kjer je bilo v času osamosvojitvenega procesa Slovenije tajno skladišče vojaške opreme Teritorialne obrambe RS. Zbrane sta na odprtju spominskega obeležja nagovorila predsednik Združenje VSO Zahodna Štajerska Stane Zorko in domačin gospod Ivan Dvorjak.

Združenje VSO Zahodna Štajerska

VRNITEV PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI

vso.si 2019 11 22 vrnitev primorske k maticni domovini bukovica 0125. november 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V petek, 22. novembra, je v Bukovici v občini Renče-Vogrsko potekala obeležitev državnega praznika Vrnitev Primorske k matični domovini. V nabito polni dvorani Zorana Mušiča v Kulturnem domu v Bukovici so uvodoma navzoče pozdravili Vladka Gal Janeš, svetovalka za družbene dejavnosti v občini Renče-Vogrsko, predsednik Območnega združenja VSO Renče-Vogrsko, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba Marko Švara in predsednik pokrajine Združenja VSO Severna Primorska Oton Filipič. Gost večera zgodovinar dr. Renato Podbersič je opisal pomen vrnitve Primorske k matični domovini. O osamosvojitvenem času je dejal, da smo Slovenci lahko srečni, da smo zapustili to gnilo tvorbo Jugoslavijo. Ne nazadnje je bilo tudi partiji jasno, da je bilo potrebno stopiti na vlak sprememb, zato je tudi »sestopila« z oblasti. Naboj v ljudeh in želja po demokratični ureditvi se je v ljudeh čutilo tako močno, da spremembe ni bilo več moč zanikati. Spomnil pa nas je tudi na strahotne čase, ko je konec prve svetovne vojne Primorska prišla pod italijansko ozemlje, kjer je bila prepovedana tudi uporaba slovenskega jezika. Primorska je obstala tudi zaradi duhovščine, ki je bila izobražena in narodno zavedna. Primorska je vseskozi zgodovino močno trpela, a je vzdržala, tako kot narod, s knjigo in kulturo.

Podbersič je v pogovoru, ki ga je moderirala članica predsedstva Združenja VSO Simona Pavlič, tudi opomnil, da nas ni le 2 milijona, kot radi navajajo statistiko, ampak 2 in pol milijona, saj moramo matičnemu telesu prišteti še vse t.i. zamejce in izseljence. Nacionalna televizija bi morala bolj poskrbeti za prenos novic iz Clevelanda, kjer živi 150.000 Slovencev, pa iz Buenos Airesa, kjer je med 5 in 6.000 Slovencev in od drugod. Ne nazadnje bi nam to tudi gospodarsko koristilo. Ob vremenski napovedi pa bi se tudi spodobilo, da bi dodali še kraje ob Tržaškem zalivu, saj je bil Trst do konca 2. svetovne vojne praktično bolj pomembno mesto od Ljubljane.  

Za izjemno bogat kulturni program je poskrbel pesnik Igor Pirkovič, ki je prebral nekaj svojih domoljubnih pesmi iz pesniške zbirke ''Zbudi se, Slovenija''.

Območni odbor Združenja VSO Renče-Vogrsko, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba

DAN RUDOLFA MAISTRA

vso.si 2019 11 14 dan rudolfa maistra velenje 0117. november 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 14. novembra, je v Velenju potekala obeležitev državnega praznika Dneva Rudolfa Maistra. Rudolf Maister (1874-1934) je prvi slovenski general, borec za severno mejo, pesnik, slikar samouk in strasten ljubitelj knjig. Dan Rudolfa Maistra je slovenski državni praznik, ki ga praznujemo v spomin na dan, ko je leta 1918 Rudolf Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil, s tem dogodkom pa je k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške.

Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik pokrajine VSO Zahodna Štajerska Stane Zorko. Jožef Jerovšek je spregovoril o vojaškem in političnem prispevku Rudolfa Maistra, Marjeta Žebovec pa je spregovorila o Maistrovem pesniškem opusu in nekaj njegovih pesmi tudi prebrala. V kulturnem programu je s pesmijo in recitalom Maistrove poezije nastopil Miran Vavče.

Združenje VSO Zahodna Štajerska (Foto: Vančo Tegov)

STROKOVNA EKSKURZIJA NA GORENJSKO

vso.si 2019 11 08 strokovna ekskurzija begunje 0115. november 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Članice in člani Občinskega odbora Združenja VSO Laško in Celje so se v petek, 8. novembra, podali na strokovno ekskurzijo na Gorenjsko. Ekskurzijo so združili z Zborom članov Združenja VSO in slavnostno akademijo ''Poljče 1990-2019''. Pred  samim prihodom v Poljče, kraju s srečnim imenom za samostojno Slovenijo, so obiskali Muzej bratov Avsenik v Begunjah. Brata Avsenik, Slavko in Vilko, kot ansambel in kot inštitucija, sta veliko pripomogla k ohranjanju nacionalne zavesti Slovencev, še posebej onih onstran slovenskih meja, še najbolj pa pri čezoceanskih  Slovencev v Severni in Južni Ameriki, prav tako je tudi Avsenikova Golica najbolj predvajana skladba na svetu. V nadaljevanju so si pogledali film, preko katerega so zvedeli še več  podrobnosti o njihovem življenju in delu. Avseniki so s svojo glasbo pravi ambasadorji Slovenije in slovenstva izven meja naše domovine.

Za tem je sledilo predavanje o pomenu in zgodovini Poljč, kot zgodovinskega kraja najbolj pomembnega za odločitev o slovenski samostojnosti.

Delati moramo na širjenju resnice o osamosvojitvi Slovenije in sočasno krepiti domoljubje med člani in Slovenci vseh generacij.

Občinski odbor Združenja VSO Celje (Foto: Vančo Tegov)

OBELEŽITEV SPREJEMA ODLOČITVE ZA IZVEDBO PLEBISCITA V POLJČAH

vso.si 2019 11 08 odlocitev o samostojnosti poljce 0113. november 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V petek, 8. novembra, je v Poljčah na Gorenjskem potekal Zbor članov Združenja VSO. Predsednik združenja Aleš Hojs je ob tem dejal, da bo potrebna druga oblast, da bo tema o osamosvojitvi prišla v šole. V združenju se preko aktivnosti Muzeja VSO in prireditev trudimo, da glas o najpomembnejšem času za Slovence pride do čim več ljudi, tudi zahvaljujoč prenosom in posnetkom novinarske hiše Nova24TV. Na Zboru članov so bila podeljena tudi priznanja za zvesto udeležbo na repliki postroja v Kočevski Reki. Odlikovanja je podelil poveljnik praporščakov Združenja VSO Tomaž Svete. Zatem je delegacija Združenja VSO položila lovorov venec k Pomniku odločitve o samostojnosti v Poljčah.

V nadaljevanju je ob 18.30 uri sledila osrednja prireditev ''Poljče 1990-2019'', ki so se jo udeležili predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, uradni predstavnik Slovenske vojske brigadir Bojan Pograjc, župan Radovljice Ciril Globočnik ter poslanci prvega sklica Skupščine.

Navzoče sta uvodoma pozdravila predsednik Združenja VSO Aleš Hojs in župan občine gostiteljice Ciril Globočnik. V imenu Mladinske sekcije je zbrane nagovori Andrej Hoivik, slavnostni govornik pa je bil Marjan Podobnik, član prve demokratično izvoljene Skupščine 1990-92, ki je poudaril, da bomo enotnost, ki nas je prevevala v času odločitve za samostojnost, morda že zelo kmalu znova potrebovali.

V kulturnem programu sta nastopila baritonist Primož Krt ob spremljavi pianista Edvarda Došlerja.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

POČASTITEV SPOMINA NA STANISLAVA POŽARJA

vso.si 2019 11 02 spomin na stanislava pozarja pivka 017. november 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 2. novembra, smo pri spomeniku pivškega junaka, padlega domoljuba Stanislava Požarja, počastili njegov spomin s cvetjem, poezijo Toneta Kuntnerja, hvaležnim spominom in iskreno zahvalo za njegovo hrabrost.

»Zahvaljeni prisrčno za ljubezen,

gorečo brez vračila in plačila,

ki ste jo živeli in živite,

ki ste z njo gradili in gradite

DOM IN DOMOVINO.«

(Tone Kuntner)

Območni odbor VSO Postojna, Pivka

Obvestila članom

Kontakt

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana

tel.: 08 382 35 30

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Z uporabo naših spletnih storitev soglašate z uporabo piškotkov. Želim izvedeti več >>