Otvoritev Muzejske zbirke Združenja VSO

22. december 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v sredo, 21. decembra, v pritličju prostorov na Cankarjevi cesti 11 v Ljubljani, odprlo muzej slovenske osamosvojitve. Odprtja muzeja so se poleg vodstva in članov Združenja VSO, udeležili tudi načelnik generalštaba SV generalmajor dr. Andrej Osterman z delegacijo, evropska poslanka Patricija Šulin, poslanci v Državnemu zboru RS ter poslanci prvega sklica parlamenta 1990.

V uvodnem pozdravu in nagovoru se je predsednik Združenja VSO Aleš Hojs zahvalil vsem članom in donatorjem, ki so s svojimi prispevki podprli projekt, ki je bil sen vseh domoljubov že 25 let. Muzejska zbirka obsega čas in dogodke iz časa demokratizacije: JBTZ, 57. številka Nove revije s prispevki za slovenski nacionalni program, Majniška deklaracija, priprava Demosa na prve večstrankarske volitve po II. svetovni vojni ter proces slovenske osamosvojitve - razorožitev TO RS, vojna za Slovenijo in mednarodno priznanje. Tehnično in vsebinsko se bo razstava v prihodnje še bogatila. 

Kulturni program je s petjem slovenske in evropske himne obogatil Robert Fojkar, obiskovalci pa so si po uradnem delu ogledali razstavne eksponate. Ogled muzeja je mogoč po predhodnem dogovoru na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Prednovoletno srečanje VSO Krško - Kostanjevica na Krki

19. december 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

na Raki potekalo prednovoletno srečanje članov in članic Območnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Krško - Kostanjevica na Krki. Zbrane je pozdravila predsednica odbora mag. Martina Prevejšek. Predstavila je delo in številne projekte odbora v iztekajočem se letu, se zahvalila članom za podporo pri delu odbora ter podala načrt aktivnosti v prihajajočem letu.

Kot gostje so se srečanja udeležili predsednik Občinskega odbora Združenja VSO Sevnica Alojz Udovč, ter člani pokrajinskega predsedstva Združenja VSO Posavje, katere izpostava deluje v Krškem, Jože Bedek, Matjaž Prevejšek in Miran Hočevar. Skupaj so pripravili načrt aktivnosti in dogodkov s poudarkom na domoljubju, ki se bodo skozi celo naslednje leto odvijali v vseh štirih posavskih občinah.

Območni odbor Združenja VSO Krško - Kostanjevica na Krki

Dan, ko je prvič zadišalo po Slovenski vojski

18. december 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 17. decembra, je v Kočevski Reki potekala obeležitev prvega postroja - dneva, ko je prvič zadišalo po Slovenski vojski. Uvodoma sta prisotne nagovorila podžupan Občine Kočevje, Roman Hrovat in predsednik Združenja VSO, Aleš Hojs. Slavnostni govornik je bil brigadni general Tone Krkovič, ki se je zahvalili železničarskim sindikalistom, ki so se z odločitvijo, da na dan t.i. mitinga resnice ne bodo vozili vlakov iz Dobove v Ljubljano, ker srbski miting v Ljubljani pač ni v interesu osamosvajanja in demokratizacije Slovenije, zapisali z zlatimi črkami v osamosvojitveno zgodovino. Krkovič je spomnil tudi na pomembno vlogo slovenskih miličnikov. Poudaril je, da je MSNZ nastal kot odgovor na veleizdajo - (samo)razorožitev TO s strani JLA in slovenskih pomagačev. Zatrdil je, da je slovenska vojska stara 26 let in ne 48 let, kot so to sporočali na nedavni prireditvi v Radovljici, za povrh pa k uradni kokardi Slovenske vojske dorisali še del rdeče zvezde, kar je anarhija in za kar bi morali pristojni po uradni dolžnosti ukrepati.

V kulturnem programu sta z domoljubno glasbo nastopila Trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske in dramski igralec Roman Končar. Ob zaključku slovesnosti sta generalni sekretar in predsednik Združenja VSO položila venec k spominskemu obeležju. Na mestu, kjer je 17. decembra 1990 potekal prvi postroj, so v repliki postroja stali praporščaki in pripadniki uniformirane enote Združenja VSO.

Govor brigadnega generala Toneta Krkoviča objavljamo v celoti tukaj

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Spominska slovesnost Združenja VSO v Laškem

18. december 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V petek, 16. decembra 2016, je v Laškem potekala spominska slovesnost z odkritjem spominskega obeležja Štefanu Šemrovu, polkovniku Slovenske vojske. Na začetku je delegacija, v kateri so bili predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, generalni sekretar Združenja VSO Božo Predalič in praporščaki, položila venec na grob pokojnega Štefana Šemrova v Laškem. Pri tem so bili prisotni tudi ožji družinski člani, sorodniki ter njegovi nekdanji stanovski kolegi in prijatelji. Sledila je maša za Domovino v cerkvi Svetega Martina v Laškem, ki jo je daroval dekan župnije, gospod Rok Metličar. V pridigi je posebej poudaril potrebo po negovanju pristnih domovinskih čustev. Ljubezen do domovine je nedeljiva in mora predstavljati ravnanje, ki pelje in pripelje do ljubezni in edinosti slovenskega naroda.

Osrednji del slovesnosti je bilo odkritje spominskega obeležja Štefanu Šemrovu na Gradu Tabor v Laškem. Na lokaciji, kjer je bilo odkrito obeležje, sta se 25. julija 1990 tajno sestala Anton Krkovič in Štefan Šemrov, z namenom organiziranja Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), ki je bila obrambna organizacija novo nastajajoče države Slovenije. Spominsko obeležje je odkril Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO, ki je med drugim dejal, da je pri nas več takšnih ljudi in osebnosti, ki si zaslužijo takšna obeležja, Štefan Šemrov pa je eden od najbolj pomembnih v takratni Zahodno Štajerski pokrajini. Prisotne sta nagovorila še Srečko Javornik, predsednik Občinskega odbora VSO Laško in župan Občine Laško Franc Zdolšek, ki je pozval k enotnemu nastopanju vseh obstoječih veteranskih organizacij, ne samo v Laškem, ampak tudi na državnem nivoju. Slavnostni govornik je bil dr. Andrej Osterman, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, ki je poudaril, da je počaščen in vesel, da lahko prisostvuje slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja polkovniku Slovenske vojske, Štefanu Šemrovu. Poleg že omenjenih zaslug v osamosvojitvenem času, nas je seznanil z njegovim delom in prispevkom pri graditvi in krepitvi obrambne moči sodobne Slovenske vojske.

Slovesnost je obogatil kulturni program, za katerega so poskrbeli Vaška godba Vrh nad Laškim, Moški pevski zbor Sedraž in skupina Ta mlad' pobi.

Občinski odbor Združenja VSO Laško (besedilo in foto: Vančo Tegov)

Pogovorni večer ob Dnevu Rudolfa Maistra

24. november 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 23. novembra, je v organizaciji Območnega odbora Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica, v Kulturnem domu na Škofljici, potekalo pogovorno omizje v počastitev Dneva Rudolfa Maistra.

Uvodoma sta nas pozdravila podžupan Občine Škofljica Boris Zupančič in predsednik Združenja VSO Aleš Hojs. Oba sta izpostavila pomen Rudolfa Maistra za današnji čas. Pesniški vidik Rudolfa Maistra pa je v pogovoru predstavila Marjeta Žebovec, ki je tudi prebrala nekaj Maistrovih pesmi. O Rudolfu Maistru kot generalu, ki je znal povezati vojaško s političnim in o političnih razmerah takratnega časa je spregovoril Jožef Jerovšek in poudaril, da mora priti do pobude, da se Maistru postavi primernejši spomenik na primernejšem mestu, saj gre v primeru Maistra za klasičnega slovenskega junaka. Spomnil je tudi na dejstvo, da Pučnik (še) nima spomenika, kar je nacionalna sramota.

Pogovorno omizje je vodil predsednik Območnega odbora Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica, Matjaž Lulik. V kulturnem programu je sodeloval Moški pevski zbor Društva Fran Govekar Ig, ki nam je zapel nekaj Maistrovih pesem, kot je Rožmarin.

Območni odbor Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica

Praznovali tisti, ki so razorožili Teritorialno obrambo

23. november 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

20. novembra 1968 je bila ustanovljena Teritorialna obramba, ki so jo v nekdanji SFRJ ustanovili kot odgovor na Sovjetsko okupacijo Češkoslovaške in v strahu pred napadom SSSR. Spomin na dogodke pred 48-timi leti pa so te dni obujali na prireditvi v Radovljici, kjer so se zbrali poveljniki nekdanjih pokrajinskih štabov Teritorialne obrambe, srečanja pa so se med drugim udeležili tudi general Janez Slapar in nekdanji načelnik Republiškega štaba za Teritorialno obrambo Albin Gutman - nekdanji poveljnik Dolenjske pokrajinske enote TO in tedanji predsednik predsedstva Milan Kučan, eden botrov razorožitve ravno te Teritorialne obrambe v času prisege prve demokratično izvoljene vlade v Sloveniji maja leta 1990.

15. maja 1990 je bil izdan ukaz za razorožitev TO, o katerem je bil Milan Kučan obveščen še isti dan, že naslednji dan pa obveščen tudi o tem, da se razorožitev dejansko izvaja. Priprave na to potuhnjeno zločinsko početje pa so potekale že mesece pred njegovo izvedbo, v času njegovega izvajanja pa naj ne bi reagirala niti tedanji predsednik predsedstva RS Janez Stanovnik ter predsednik skupščine Miran Potrč. Poleg tega so bile namere glede razorožitve skrbno zamolčane pred Slovenci in še zlasti pred Demosom. 

Tako je maja 1990, od okoli 100 tisoč kosov, v skladiščih porajajoče se slovenske vojske, ostalo le še okoli 12 tisoč kosov strelnega orožja, predvsem pa zelo majhna količina streliva. Nekaj orožja je sicer slovenski vojski uspelo pridobiti naknadno na različne načine. Tako je v primerjavi z začetkom leta 1990 Slovenija vojno pričakala le z okoli petino strelne moči. Kar je ob tem najbolj v nebo vpijoče, pa je dejstvo, da zaradi izvedbe razorožitve še nihče ni bil poklican na zagovor pred sodišče, poleg tega pa so nekateri, ki so sodelovali pri tedanjem zločinskem početju, torej načrtnem slabljenju slovenske vojske, danes celo na vodilnih položajih v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo.

»Teritorialna obramba SRS je bila sistemsko del enotnih oboroženih sil Socialistične federativne Republike Jugoslavije. Velika večina aktivnih oficirjev v višjih poveljniških strukturah TO SRS, čeprav so bili po narodnosti Slovenci, je slepo sledila ukazom iz Beograda. Vrhunec takšne slepe pokornosti je bil dosledno izvršen ukaz o razorožitvi TO SRS, ki je bil, kot direktna posledica volilne zmage DEMOS-a, izdan tik pred prisego prve slovenske demokratično izvoljene vlade, sredi maja 1990. Ukazu je sledila prikrita (samo)razorožitev TO SRS. S tem je bila uspešno izvršena prva faza agresije JLA na Slovenijo, kar je bil, de facto, tudi začetek vojne za Slovenijo. Ukazu se je že v prvih dneh uprlo nekaj pogumnih in narodno zavednih poveljnikov občinskih ravni, kar je bilo brez dvoma vsega spoštovanja vredno posamično dejanje.« pojasnjuje brigadir Anton Krkovič.

 »Kot organiziran odgovor na (samo)razorožitev TO SRS in s tem jasno izraženo namero zveznih oblasti, da bodo z vojaško silo preprečili osamosvojitev Slovenije, so bile v maju 1990 injicirane priprave za oboroženi odpor. Zametki oboroženega odpora so, sočasno z nastajanjem, že izvajali funkcijo varovanja osamosvojitvenega procesa. Inicializacija in poznejše formiranje oborožene organizacije je potekalo konspirativno, skozi več faz nastajanja in pod različnimi statusi legalitete glede na tedaj veljaven pravni sistem.« še navaja Krkovič in pristavlja, da so se pojavljala vprašanja, kako naj se nova slovenska vojska imenuje.

»Začetek priprav na organiziran oborožen odpor je v začetku potekal brez formalnega naziva, pozneje pa se je naziv oblikoval in spreminjal vse od “jeder odpora”, preko “Vojske Republike Slovenije”, do “Manevrske strukture narodne zaščite - MSNZ”. MSNZ je bila tandemsko vodena iz ravni republiških sekretarjev za obrambo in za notranje zadeve in je nastajala z nepogrešljivo pomočjo posameznikov in skupin, ki so sicer formalno delovali v strukturah tedanje Milice. Oktobra 1990 se je MSNZ preimenovala v TO RS, v bistvu pa gre sistemsko ves čas, vse do danes, za poslanstvo iste organizacije – Slovenske vojske.« nastanek imena pojasnjuje Krkovič in s tem tudi zmedo glede same Teritorialne obrambe.

A, kot smo že navajeni, je tudi tokrat prišlo do potvarjanja zgodovine iz časa osamosvojitve in danes praznujejo tisti, ki so Teritorialno obrambo dejansko razorožili.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Novinarska konferenca Združenja VSO

17. november 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Danes je potekala novinarska konferenca s predstavitvijo stališča o obvestilu Okrožnega državnega tožilstva o zavrženih kazenskih ovadbah, ki jih je Združenje VSO vložilo zoper Milana Kučana, Dušana Pluta, Cirila Zlobca in Matjaža Kmecla, zaradi veleizdaje in sabotaže. Kazenski ovadbi je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zavrglo s sklepom št. Kt/9488/2016, z dne 29.8.2016. Združenju VSO, kljub večkratnim pozivom, sklep še vedno ni vročen, oziroma ga združenje ne more pridobiti. Na novinarski konferenci sta stališče združenja predstavila predsednik VSO Aleš Hojs in predsednik Nadzornega odbora VSO in odvetnik Radovan Cerjak.

Predsednik Hojs je na novinarski dejal: "Iščemo pravno možnost, kako priti do tega sklepa. Javnost smo želeli seznaniti z ravnanjem in zlorabo pravosodja. Vemo, kdo je na vrhu tožilstva, in kaj je počel pred letom 1991, ki nam sklepa ne izroči in s tem brani predvsem Milana Kučana."

Odvetnik Radovan Cerjak pa je spomnil, da so vsi dokazi v Beli knjigi. "To je stvar, ki ne zastara. Tožilstvo tudi ovadbe ni zavrnilo z argumentom zastaranja. Sklep se nam očitno na noben način ne bo vročil, vam pa prepuščam odgovor na vprašanje, zakaj je tako? S tem, ko se sklep skriva pred nami, so nam onemogočeni nadaljnji postopki. Ali je tožilka presodila, da VSO ni oškodovanec v postopku, ne vem. Za to je pristojno sodišče, ne tožilstvo. Praksa je, da se ovaditelja obvesti o sklepu, ovaditelj potem postane subsidiarni tožilec. V tem primeru pa ni bilo tako."

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Krkovič bo vložil odškodninske tožbe

16. november 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Na včerajšnji novinarski konferenci je Tone Krkovič komentiral zadevo sestrelitve sovražnega helikopterja JLA in izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo sodišča, da zavrne zahtevo Emilije Mrlak za uvedbo sodne preiskave zaradi sestrelitve helikopterja med osamosvojitveno vojno. Sodišče je z zavrnitvijo priznalo, da je bilo dejanje storjeno v okoliščinah vojaškega spopada, da je bil helikopter takrat vojaško sovražno vozilo in da osumljeni Krkovič nikakor ni mogel vedeti, da je v vozilu Anton Mrlak. Nasprotna stran pa še vedno vztraja pri svojem in brigadirja, ko je to le mogoče, žali in mu skuša čim bolj očrniti javno podobo. Krkovič poudarja, da je Mrlakova soproga Emilija Mrlak izkoriščana in uporabljana za namene podtalne slovenske politične struje, ki želi izničiti pomen osamosvojitvene vojne in diskreditirati osamosvojitelje. Zavrnitev sodišča je zanimiva tudi s pravnega vidika, saj vsebuje nekaj zanimivih pravnih kvalifikacij, ki niso pomembne zgolj za ta primer, ampak tudi za pogled na celotno osamosvojitveno vojno. Krkovič bo tožil tudi Drago Potočnjak, avtorico sporne knjige Skrito povelje, kjer poleg celega kupa drugih neresnic navaja, da je trgovec z orožjem.

Poleg tožbe proti državi zaradi zadeve Patria, ki jo bo Krkovič vložil konec letošnjega leta ali v začetku prihodnjega leta, bo tožil tudi nekdanjega vodjo obveščevalnega oddelka na ministrstvu za obrambo Antona Peinkiherja. Le ta je v kar nekaj medijih Krkoviča lažno obtoževal, da je skupaj z Janšo organiziral grosistično prodajo orožja Hrvatom. Pred dnevi pa je Krkovič od sodišča prejel še dve pismi. Obe sta vsebovali zavrnitev predloga kazenskega pregona in sta bili podani na podlagi anonimnih prijav. Ena od njih ga je celo obtoževala, da je zasliševal, mučil in izvajal likvidacije.

Ob zaključku konference je Krkovič dejal, da je tudi sodstvo zlorabljeno od ljudi iz podzemlja. Po njegovem je zanimivo, da do danes pred sodiščem ni bil obravnavan niti en oficir agresorske JLA, z vsemi mogočimi konstrukti pa sodišče želi obsoditi osamosvojitelje. Ob tem pričakuje, da bo pravico moral iskati tudi na evropskem sodišču.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Muzej slovenske osamosvojitve

15. november 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve si že tretjo leto zaporedoma prizadeva, da bi najpomembnejše obdobje naše zgodovine, našo osamosvojitev, predstavilo tudi s tematskim muzejem, ki bi bil posvečen le temu zgodovinskemu obdobju. Tako smo že v letu 2014 na MORS naslovili prošnjo za možnost pridobitve ustreznih prostorov, a smo prejeli odgovor, da primernega prostora v središču Ljubljane nimajo. Septembra 2015 sem se kot predsednik Združenja VSO sestal z ljubljanskim županom g. Jankovićem, ki je pozdravil idejo o postavitvi takšnega muzeja, a je tudi on dogovoril, da mestna občina ne razpolaga s primernim prostorom v centru Ljubljane. Sledila je prošnja Ministrstvu za kulturo, kjer so prav tako odgovorili, da primernih prostorov nimajo (kljub dejstvu, da je polovica Kazine prazna!). Nazadnje smo se obrnili še na predsednika vlade dr. Mira Cerarja, s predlogom, da se del prostorov na Beethovnovi ulici (nad prostori nekdanjih zaporov Udbe), ki so že vrsto let prazni in nevzdrževani, nameni muzeju slovenske osamosvojitve. Od vseh naprošenih za prostore (edino predsednik vlade dr. Miro Cerar niti odgovoril ni), smo dobili negativne odgovore, zato smo intenzivirali napore za pridobitev lastniških prostorov namenjenih muzeju osamosvojitve.

Predsedstvo Združenja VSO je na svoji seji, dne 7. 9. 2016, sprejelo sklep, s katerim je predsedniku dalo mandat za pripravo vzdržne finančne konstrukcije in izvedbo nakupa prostorov, primernih za muzej. Tako se je v mesecu septembru 2016 ponudila priložnost nakupa ustreznih prostorov v samem centru Ljubljane, na Cankarjevi 11 (v neposredni bližini parlamenta, opere, galerij). Gre za prostore, kjer je nekoč domoval Ameriški kulturni center (prostor, ki je v zadnjem obdobju znan pod udbovskim nazivom »Sončnica«), kasneje je bila v njih najemnik stranka Nova Slovenija, v juliju 2016 pa jih je Mestna občina Ljubljana na javni dražbi prodala.

V Združenju VSO smo naložbo v prostore financirali deloma z lastnimi sredstvi (članarina, sponzorska sredstva in donacije), deloma pa z dolgoročnim (10 letnim) kreditom, katerega odplačilo glavnice in obresti ne presega sredstev, ki jih zberemo s članarino in donacijami. Načrtujemo, da bomo uradno otvoritev muzeja izvedli še v letošnjem letu, dokončno ureditev, ki zahteva precejšnja dodatna finančna vlaganja (tehnična in ostala oprema), pa v prihodnjih letih, kolikor nam bodo dopuščala finančna sredstva.

Vsem našim članom, simpatizerjem, sponzorjem, donatorjem in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k prvemu koraku, do končne ureditve Muzeja slovenske osamosvojitve, se iskreno zahvaljujem. Verjamem, da boste tudi v prihodnje, po svojih močeh pomagali, da bo muzej tehnično in vsebinsko verodostojen pomnik časom, ko smo si Slovenci izborili svojo državo.

Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO

26. obletnica odločitve o slovenski samostojnosti

12. november 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V petek, 11. novembra 2016, je v Poljčah potekal Zbor članov Združenja VSO in slovesnost ob 26. obletnici odločitve za slovensko samostojnost. Poslanski klub Demos je v teh dneh leta 1990 odločil, da gre Slovenija konec leta na plebiscit, kjer bomo odločali o tem, ali želimo živeti v samostojni državi. 

Uvodoma je navzoče pozdravil občinski svetnik Občine Radovljica Avguštin Mencinger, ki je bil tudi eden od akterjev v procesu slovenske osamosvojitve. Dejal je, da je Bogu hvaležen, da je smel sodelovati pri rojevanju naše države. Žalosten je, ko gleda mlade, ki odhajajo v tujino, kajti država brez mladine nima prihodnosti. Mlade po šolah učijo o teoriji spola, namesto, da bi jih učili o ljubezni do domovine. V imenu Združenja VSO je zbrane nagovoril tudi predsednik Aleš Hojs. Eden izmed govorcev na slovesnosti je bil tudi član Mladinske sekcije VSO Triglav Matej Bečaj, ki je v svojem govoru spomnil, da smo Slovenci z osamosvojitvijo uresničili tisočletne sanje in da smo iz Jugoslavije odšli, ker v socializmu ni bilo prihodnosti za nas. Slavnostni govornik je bil takratni predsednik Družbenopolitičnega zbora dr. Ludvik Toplak, ki je dejal, da smo izpeljali osamosvojitev, prešli na tržno ekonomijo, da pa smo spregledali vrednostno prenovo. Govor je sklenil z besedami: "Naj živijo vrednote slovenske osamosvojitve in zgodil se bo čudež."

V kulturnem programu sta nastopila Marcos Fink ob spremljavi pianistke Vlaste Doležal Rus. Marcos Fink je svetovno priznani basbaritonist, ki je sodeloval s 55 orkestri iz 18 držav, stal je na 150 odrih v 20 državah in je izdal 60 plošč, med katerimi je najbolj ponosen na plošči Slovenija in Canciones Argentinas. Na prireditvi so sodelovali tudi praporščaki Združenja VSO, ki so pred slovesnostjo z delegacijo predsedstva položili venec pri pomniku odločitve koalicije Demos za izvedbo plebiscita o samostojni Sloveniji v Poljčah. Večer smo zaključili ob prijetnem klepetu in pogostitvi.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve