Na Krimu je v nedeljo, 4. julija 2021, potekala obeležitev osamosvojitvenih dogodkov na Ižanskem, med katerimi je tudi napad na RTV oddajnik na Krimu.
Pozdravni govor na slovesnosti je imela poslanka v DZ Alenka Jeraj, slavnostni govornik pa je bil notranji minister Aleš Hojs, ki je zbranim orisal pot agresije JLA nad Slovenci, od začetka v Vrhpolju, Rigonc, kjer je padel prvi teritorialec, do agresije v Gornji Radgoni, do Holmca, kjer je bil spopad z miličniki in Medvedjeka. Kljub temu smo zmagali in zato ni prav, da se pomen osamosvojitve zmanjšuje, je dodal. Izrazil je zaskrbljenost nad tem, da imamo po 30 letih še vedno premalo literarnih del in dokumentarnih filmov, manjka tudi igrani film. Tudi v šolstvu ni dovolj, da se o osamosvojitvi učijo le zadnje ure pouka. Če ne bi bilo vlade Janeza Janše, tudi ne bi bilo več kot 800 proslav po vsej Sloveniji.
Za kulturni program je poskrbel bend Pol plašča iz župnije sv. Martina.
Slovesnosti je sledila sveta maša za domovino in vse umrle na območju Krima, ki jo je daroval domači župnik Aco Jerant. V svoji pridigi je sklenil naslednjo misel: »Človek ni rojen samo za sebe, tudi za domovino (Platon). Lahko je govoriti o voditeljih in kazati na napake, a domovina je dobra le toliko, kolikor je dober posameznik. 30. letnica je čas, da premislimo o tem, ali nosimo domovino le na jeziku ali tudi v srcu«.
V petek, 25. junija 2021, je v Litiji potekalo odprtje Parka slovenske osamosvojitve v počastitev 30. rojstnega dne slovenske države. Uvodni nagovor je imel predsednik odbora VSO Litija, Boris Doblekar, slavnostni govornik pa je bil sekretar za informiranje 1991 Jelko Kacin, ki je spregovoril o slovenski poti do samostojnosti. Občani Litije so pogum izkazali že za časa razoroževanja TO SRS, saj so bili ena redkih občin, ki orožja ni oddala. Brez vojske se ne bi mogli osamosvojiti, je še poudaril.
V petek, 2. julija 2021, smo v Zgornji Rečici pri Laškem obhajali sveto mašo za domovino ob 30. letnici samostojne države Republike Slovenije. Pri maši, ki sta jo darovala domači župnik Klemen Jager in vojaški vikar Matej Jakopič, je potekal blagoslov slovenskih zastav, po maši pa blagoslov velike zastave, ki jo je nato garda Slovenske vojske slovesno dvignila.
Občinski odbor VSO Laško
V soboto, 3. julija 2021, je na Ljubelju potekala obeležitev 30. obletnice osvoboditve mejnega prehoda. V pozdravnem govoru je veteran vojne za Slovenijo Darko Jarc poudaril, da je bil mejni prehod Ljubelj osvobojen brez ene same žrtve, tako na slovenski kot na jugoslovanski strani. Dodal je, da se s hvaležnostjo spominja vseh pogumnih mož, ki so branili naše meje, Sloveniji pa ob rojstnem dnevu zaželel predvsem srčnih povezav med ljudmi in razvoj ter napredek.
Slavnostni govornik, minister za notranje zadeve Aleš Hojs, je v govoru orisal, kako se je jugoslovanska vojska napajala skozi carine, zato ji je bil mejni prehod Ljubelj zelo pomemben in prav zasedba mejnih prehodov je bila, poleg sestrelitve agresorskih helikopterjev, ključna za obrambo naše domovine. Omenil je tudi, da je naša generacija priviligirana, saj smo ravno v njenem času dosanjali dolgoletne slovenske sanje – imeti svojo državo in demokracijo. Slovenci smo v zgodovini dali skozi mnogo težkega, a vedno se je pokazalo, da znamo sodelovati in odpuščati. In tak čas, sodelovanja in enotnosti je pred nami.
Slovesnost je obogatil tudi bogat kulturni program v izvedbi trobilnega kvinteta Policijskega orkestra, harmonikarja Jurija Torija in pesnika Igorja Pirkoviča.
V četrtek, 1. julija 2021, je ob 30. letnici slovenske samostojnosti Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve v last in upravljanje prevzelo spomenik na Stolnem vrhu pri Mariboru, ki je bil postavljen ob peti obletnici slovenske samostojnosti leta 1996. Za vzdrževanje spomenika je vsa leta skrbel g. Alojz Senekovič.
Predsednik združenja Aleš Hojs je v svojem nagovoru poudaril, da smo Slovenci dobili državo in demokracijo, da pa bodo vrednote slovenske osamosvojitve še naprej živele, je potrebno vzgojiti mlade rodove v duhu domoljubja.
POLOŽITEV VENCA SLAVE NA ŽALAH
Delegacija VSO je pred praznikom državnosti položila venec slave pri Pomniku umrlim v vojni za Slovenijo. Umrlim so se poklonili tudi praporščaki VSO.
Združenje VSO
V petek, 18. junija 2021 smo v VSO s polaganjem venca in nagovorom zbranim obeležil spomin na 1.strel v vojni za Slovenijo, Poganci 1991-2021. Brez sodelovanja naroda, policije, vojske, novinarjev, civilne zaščite in delavcev cestnega podjetja kot v primeru Poganci, bi bil uspeh obrambe naše samostojnosti klavrn. Spominske obeležitve so se udeležili tudi praporščaki VSO.
Združenje VSO
Predsednik VSO Posavje Roman Zakšek položil venec slave v spomin na dogodke v Prilipah 2.7.1991. Zbrane sta nagovorila predsednik VSO Posavje Roman Zakšek in generalna sekretarka VSO Simona Pavlič.
Združenje VSO
V sredo, 2. junija 2021 je potekala obeležitev 30. obletnice prve prisege prve generacije Slovenske vojske, ki se je od maja 1991 urila v Učnih centrih na Igu in v Pekrah. Z nami sta Robert Tomazin, pripadnik prve generacije nabornikov Pekre - Ig ter predsednik Društva Pekre, Ig in Dušan Hudolin, član takratnega poveljstva učnega centra na Igu. Zbrane je nagovorila predsednika Mladinske sekcije VSO Triglav Simona Purkat. Pogovor z gostoma je vodila poslanka v DZ RS Alenka Jeraj.
V Rigoncah smo se poklonili spominu na Jerneja Molana, ki je 27.6.1991 umrl pod streli JLA. Roman Zakšek, predsednik VSO Posavje, je opisal dogodke v Posavju in Brežicah ter streljanje na TO RS 1991. leta. Tankovska enota, ki je bila namenjena proti Sloveniji, je šla naprej v Vukovar. Če bi se zadeve drugače obrnile, bi se Slovenji slabo pisalo. Z minuto molka smo se spomnili vseh, ki so dali življenje za samostojno Slovenijo.
Združenje VSO
V četrtek, 24.6.2021 smo v Radencih na križišču ulice Slovenske osamosvojitve in Kajuhove odkrili spominsko ploščo Alojzu Gaubetu, ki ga je okupatorska JLA ustrelila v hrbet. Na slovesnem odkritju obeležja je bil navzoč minister za notranje zadeve in predsednik VSO Aleš Hojs, ki je nagovoril zbrane. Dogodka so se udeležili tudi praporščaki VSO.
Združenje VSO
V nedeljo, 27.6.2021 je v Mahu pri Igu potekala obeležitev sestrelitve agresorskega helikopterja JLA v Mahu pri Igu 1991. Dejanje je bilo ključnega pomena za zavarovanje ižanskega okoliša in tudi pomemben mejnik v času vojne za Slovenijo. Uvodoma sta zbrane pozdravili generalna sekretarka VSO ter predsednica VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica, Simona Pavlič ter poslanka v DZ RS in Članica Glavnega odbora VSO Alenka Jeraj. Slavnostni govornik je bil Zoran Dernovšek Raketka. 27. junija leta 1991 je Zoran Dernovšek kot pripadnik Teritorialne obrambe RS in vrhunsko izurjeni strelec s protiletalskim raketnim sistemom Strela 2M sestrelil prvi sovražni helikopter v konfliktu na tleh nekdanje Jugoslavije. Po tridesetih letih se spominja usodnega dne sestrelitve helikopterjev JLA. Nedvomno gre za enega najpomembnejših trenutkov slovenske osamosvojitve, ki je odločilno vplival na potek dogodkov. Dernovšek je spregovoril o dogajanju 27.6.1991: Čakal sem, da se je helikopter umaknil z Iga, takrat sem izstrelil. Slovensko nebo nad Igom je bilo osvobojeno prvo, za tem ni bilo več preletov agresorskih letal. V vojni smo dokazali, da hrabre spremlja sreča. Ali kot je dejal general JNA Aksientijević: "Ko je raketa zadela, sem vedel, da je konec Jugoslavije". V kulturnem programu so nastopili Stiški kvartet. Navzoči so bili tudi praporščaki VSO. Prireditev je povezovala Helena Bartol Svete.
VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica
V soboto, 26. Junija 2021 je v Vrhpolju pri Vipavi potekala obeležitev dogodkov Dan prej, odpor domačinov, ki so 26.6.1991 goloroki zaustavili agresorske tanke pred prodorom v osrčje Slovenije. Obeležitev smo pričeli s himno RS in dvigom slovenske zastave, ki jo je dvignila častna četa Slovenske vojske. Nadaljevali smo s sveto mašo za domovino, ki jo je daroval koprski škof msgr. Jurij Bizjak. V nadaljevanju prireditve je sledil kulturni program z nastopajočimi osnovnošolci podružnične šole Vrhpolje, ki so recitirali domoljubne pesmi, Mešani cerkveni pevski zbor Vrhpolje ter Pihalni orkester Vrhpolje. Himno je zapela Lejla Irgl. Uvodoma je zbrane nagovoril župan občine Vipava Goran Kodelja, ki je poudaril, da je samostojnost največji dosežek slovenskega naroda. Izrazil je navdušenje, da je v letošnjem letu, ko praznujemo tridesetletnico osamosvojitve, vsem akterjem dogajanja v Vrhpolju 26.6.1991 podelil najvišje občinsko priznanje. Sledil je kratek nagovor Martina Groznika, akterja Dan prej, ki je dejal “Dve minuti tistega dne sta bili dolgi. Bili smo dolžni to naredit, upreti se agresiji JLA, brezpogojno. Nihče ni pomislil, kaj bi se lahko zgodilo. V tem je veličina. Pokazali smo vsem ostalim, kako se upreti. Imamo jo Slovenijo, dajmo jo čuvat’.” Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Vlade RS Janez Janša, ki je izpostavil pogum in srčnost Primorcev: »Vrhpoljci v imenu nosite izjemno sporočilo. Polje je simbol rodovitnost. Vipavska dolina je v vseh smislih eno izmed najbolj zdravih predelov Slovenije. Bog živi Vipavsko dolino in Slovenijo. Ko sem prišel sem v Vrhpolje sem videl zelo veliko slovensko zastavo. Čestitke! V njenih barvah se lahko vsi prepoznamo. Naši simboli si zaslužijo spoštovanje vseh. Za ta grb in zastavo so ljudje pred 30 leti umirali. Naši rojaki po svetu so nadomestili ta diplomatski manko. Imeli so težko delo, ker so morali tujcem razlagati o državi, ki je komaj nastala in simbolih, ki so jih videli prvič.« Ob sklepu dogajanja sopredsednik VSO Aleš Hojs ter predsednik VSO Severna Primorska Oton Filipič in predsednik VSO Vipava, Ajdovščina Milan Poljšak položili venec slave k obeležju v spomin na dogodke Dan prej. Prireditve so se udeležili tudi praporščaki VSO ter prapor veteranskih organizacij in gasilcev.
VSO Severna Primorska
V petek, 11.06.2021 smo se predstavniki VSO Severne Primorske udeležili slovesne prisege vojakov SV. generacije "FEBRUAR 2021" na usposabljanju v VEŠČINSKEM CENTRU SV v Vipavi. Srečali smo se z dosedanjim in novim Poveljnikom Veščinskega Centra, kakor tudi z Ministrom za Obrambo g. Matejem Toninom.
VSO Severna Primorska
Govor VSO 15.6. 2021, Medvedjek
Letos obeležujemo 30 obletnico samostojnosti Slovenije. Slovenija je bila v letih 1990 in 1991 v svojih prizadevanjih za osamosvojitev mednarodno kar malo osamljena. Čas, ko smo se borili za samostojno Slovenijo, je dragoceni čas, ki ga premalo poudarjamo in se nanj spominjamo. Prav tako premalo poudarjamo in cenimo dejanja vseh tistih fantov, ki so se zavedali, da se je za Slovenijo potrebno boriti in so za domovino tvegali svoja življenja. Niso vedeli, koliko časa bodo trajali oboroženi spopadi, a vendarle so se ljudje odzvali v boj in plačali tudi ceno trpljenja svojih družin in ker je JLA bila takrat najmočnejša armada v Evropi, bi takratno vojno lahko tudi izgubili. Kaj bi sledilo, si lahko le predstavljamo. Za državo, ki jo imamo danes, so bila izgubljena tudi življenja. Nova država je bila rezultat vizionarstva nekaterih ljudi in neposrednih naporov in prizadevanj mnogih. Brez njihovega dela, izpostavljanja, tveganj in prizadevanj Slovenija danes ne bi bila samostojna in mednarodno priznana država.
In prav tukaj, pred natanko 30. leti je 27. junija 1991 Teritorialna obramba (TO) ustavila oklepno kolono agresorske Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Z bitko pri Medvedjeku je bil preprečen prihod jugoslovanskih oklepnikov v Ljubljano. Največ žrtev je zahteval napad jugoslovanskih letal na barikado. Na prvo oviro so naleteli pri Novem mestu, a so jo prebili, druga ovira jo je pa čakala na stari cesti med Trebnjem in Ivančno Gorico, pri kraju Medvedjek. Slovenske obrambne sile so si pri Medvedjeku postavile barikado iz tovornih vozil in ta je ustavila prodirajočo kolono jugoslovanskih oklepnikov. 27. junija je pri obrambi barikad sodelovalo skoraj 400 pripadnikov teritorialne obrambe in policije, 28. junija je teritorialna obramba napadla blokirano kolono jugoslovanske vojske, kateri so nato v letalskem napadu napadle barikado.
Napad jugoslovanskih letal na tovornjake, ki so bili v barikadi, je bil najbolj smrtonosen posamični napad v času desetdnevne vojne. Med letalskim napadom je bilo ubitih več voznikov tovornjakov (7), nekaj jih je bilo ranjenih (6), življenje je izgubil tudi pripadnik teritorialne obrambe in gospodar kmetije Anton Kotar. Poškodovanih je bilo tudi nekaj hiš v okolici.
Z umikom zadnjega vojaka JLA je Slovenija obvladovala svoje ozemlje in s tem izpolnila ključni pogoj za mednarodno priznanje. Danes, ko je minilo 30 let odkar smo si izborili samostojno, suvereno in demokratično samostojno Slovenijo, smo še vedno priča poveličevanju dogodkov iz prejšnjega sistema, ki je nasprotoval človekovim pravicam. Prav tako je žalostno in kar malce poniževalno, kako so privilegirani borci NOB, namesto, da bi prav posebno častno mesto v družbi priznali vojnim veteranom vojne za Slovenijo in jim dvignili pravice. Šele v zadnjem času potomci padlih za Slovenijo prejemajo neko priznanje in odškodnino.
Vojna za Slovenijo je takrat odkrila na tisoče junakov v slovenskem narodu. V boj so odšli zaradi ljubezni do domovine, da branijo svojo zemljo, dom in vero. V šolah o tem delu zgodovine premalo učijo, zato mladi danes vojne za Slovenijo ne jemljejo dovolj resno in bistveno je, da se v glave mladih zopet naselijo vrednote demokracije in dragocenosti nacionalne države. Besede, ki podcenjujejo takratno vojno za Slovenijo, žalijo ljudi, ki so umrli, žalijo ljudi, ki so takrat izgubili svoje premoženje, in žalijo vse, ki so v takratni vojni sodelovali.
Pravilno in častno je obeleževati te dogodke, se ponosno spominjati na enkratna in neponovljiva dejanja in prav je, da te dogodke obeležujemo tudi v poduk, da se te vojne grozote ne bi ponovile.
Ana Zagožen
Glavni odbor VSO
Delegacija VSO je v ponedeljek, 31.5.2021 obeležila začetek procesa proti četverici JBTZ. Na ta dan 1988 je slovenska služba državne varnosti in vojaška varnostna služba zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti sinhronizirano aretirala Janeza Janšo, tedanjega komentatorja Mladine, in Ivana Borštnerja, tedanjega zastavnika JLA. "Ob branju in analiziranju dokumenta sem ugotovil, da je vojska začela načrtovati tiste korake, ki so običajno predhodnica represije v neki državi. Bil sem prepričan, da predvidene aktivnosti skupaj z reorganizacijo JLA, predstavljajo veliko nevarnost za slovenski narod", je dejal Borštner v knjigi 25 let kasneje. Proces je sprožil slovensko pomlad, odločilne demokratične procese, ki so zavrteli celotno kolesje in odločilno vplivali tudi na osamosvojitev RS. Delegacija je položila cvetje pri spominski plošči na Roški cesti, prebrana je bila pesem Igorja Pirkoviča o slovenski pomladi. Prebrani so bili tudi odlomki iz knjige 25 let pozneje, delegacija pa si je ogledala tudi razstavo o JBTZ v Muzeju VSO.
Združenje VSO
Članica Glavnega odbora VSO ter svetnica MOL Ana Zagožen se je v četrtek, 13. maja 2021 udeležila spominske slovesnosti na Mali gori pri Ribnici. Proslava je potekala v spomin na prvi spopad z okupatorjem v času okupacije na slovenskem ozemlju 13. maja 1941. Sveto mašo je vodil Janez Juhant, na slovesnosti, pa so spregovorili Vili Kovačič, Vitomir Gros, Borut Rutar. Gros, poslanec 1990-1992 je spregovoril o slovenski osamosvojitvi in naredili analizo do današnjega časa, Rutar pa je spregovoril o domoljubju in slovenskem zgodovinopisju. Zagožnova je položila venec slave.
Združenje VSO
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana
tel.: 08 382 35 30
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.