Pogovorno omizje o procesu proti četverici JBTZ

1. junij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 31. maja, je v Muzeju slovenske osamosvojitve potekalo pogovorno omizje z akterjema v procesu JBTZ: Janezom Janšo in Davidom Tasićem. Oba sta bila v letu 1988 novinarja tednika Mladina. 

Janša in Tasić sta uvodoma analizirala dogajanje v letu 1988 in potegnila vzporednice z današnjim dogajanjem. Tasić je ob tem izpostavil, da so Janša, Borštner, Zavrl in on sam, takrat osvajali prostor demokracije in da je bil boj težek. Janša pa je dejal, da ni dosti razlike od takrat, še več je birokracije. Janša je spomnil tudi na zborovanja Odbora za varstvo človekovih pravic, kjer se je pela celotne Zdravljica, potem pa so nam pustili le 7. kitico, kljub temu, da je celotna pesem izjemna po vsebini. Tasić je dejal, da je bilo vojaško povelje - zloglasni dokument, zaupno povelje št. 5044-3 - prvi materialni dokaz, da se nekaj pripravlja. Dokument je prišel do Tasića, ker je bil notranjepolitični urednik. Že po tedanji ustavi je bilo vmešavanje vojske v civilno sfero nelegalno. Janša je nato spomnil na veliko sprenevedanje takratnega političnega vrha, češ, da o aretacijah ni nič vedelo. Kasneje se je pokazalo, da ni bilo tako in da obstaja beležka iz Brionov, iz katere je razvidno, da sta se Kadijević in Kučan dogovarjala, koliko let zapora naj dobi vsak od vpletenih. Žalostno pa je dejstvo, da je veliko mladih danes nostalgičnih do časov, ki jih sploh ne pozna.

V nadaljevanju sta Tasić in Janša spregovorila tudi o tem, koliko informacij je prišlo mimo zaporniških oken v času zborovanj in oblikovanja kritične mase, ki je sprožila demokratične premike. Komentirala sta tudi spremembo, sprva oporečniškega tednika Mladina, ki je že kmalu zatem postal nenaklonjen osamosvojitvenim težnjam slovenskega naroda - naj spomnimo samo na objavo članka "Samostojna Slovenija, ne, hvala!" leta 1991. 

Na koncu je pesnik Tone Kuntner ponovil besedilo Ivana Cankarja, ki ga je izrekel Ivan Borštnar: "Jaz bratje pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo..." Po njegovem je to ključni stavek slovenske pomladi.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (foto: Robert Fojkar)

Razstava o procesu proti četverici JBTZ

1. junij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je ob obletnici procesa proti četverici JBTZ v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve pripravilo priložnostno razstavo s slikami iz dogajanja leta 1988, ko se je na Roški cesti v Ljubljani rojevala slovenska pomlad. 

Ogled priložnostne razstave je mogoč po predhodnem dogovoru preko e-maila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Po poteh četverice JBTZ

1. junij 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 31. maja, na dan, ko je leta 1988 Služba državne varnosti aretirala Janeza Janšo in Ivana Borštnerja, je bil organiziran spominski pohod po poteh JBTZ. Začetek pohoda je bil pred nekdanjimi vojaškimi zapori na Metelkovi, kjer je danes Hostel Celica. Prijaznemu osebju se zahvaljujemo za vodstvo po sobah – celicah nekdanjega zapora, ki so danes umetniško zasnovane, z idejo, da nekdanji prostor zaprtosti postane prostor odprtosti. Iz Metelkove smo odšli na Roško cesto, kjer je bilo nekdaj vojaško sodišče in kjer se je v julijskih dneh leta 1988 rojevala slovenska pomlad. Nato smo odšli na Kongresni trg in Trg republike, ki sta dve lokaciji petih večjih zborovanj, ki jih je organiziral Odbor za varstvo človekovih pravic pod vodstvom Igorja Bavčarja v podporo četverici: Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiću in Franciju Zavrlu. Pohod smo sklenili na Cankarjevi cesti, kjer so bili nekdaj prostori podjetja Mikro Ada, v katerem je bil najden tudi vojaški dokument, ki je bil povod za aretacijo.

Na poti smo se ustavili tudi v Stolnici pri Pomniku vsem umrlim za samostojno Slovenijo, ki ga je v lanskem letu, ko je potekala obeležitev 25-letnice državnosti, v sodelovanju z ljubljansko nadškofijo, postavilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Ustavili smo se tudi na Wolfovi ulici 8, kjer je bila leta 1848 prvič razvita slovenska trobojnica. 

S pohodom smo se spomnili dogodkov, ki so v slovenskem narodu sprožili pomlad in prispevali k demokratizacije Slovenije, kar pa je vodilo do osamosvojitve Slovenije izpod totalitarističnega režima.

Mladinska sekcija VSO Triglav

Spomin na prvo žrtev osamosvojitvenega procesa

24. maj 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Na današnji dan, 24. maja 1991, je pod kolesjem oklepnega vozila JLA umrla prva žrtev osamosvojitvenega procesa, Josef Šimčik. Dan prej je Jugoslovanska ljudska armada grozila z zavzetjem Učnega centra v Pekrah. Pekrski dogodki so tako dali prvo žrtev vojne za Slovenijo. Združenje VSO je v spomin na Šimčika priredila komemoracijo pri spominski plošči v Mariboru ter položila venec. Komemoracije se je udeležil tudi praporščak Združenja VSO Vzhodna Štajerska. 

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Zbor Združenja VSO Severna Primorska in pogovorni večer z Janezom Janšo

24. maj 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V torek, 23. maja, je v Kulturnem domu v Šempasu potekal zbor pokrajine VSO Severna Primorska, na katerem je bilo izvoljeno novo vodstvo pokrajine. Novi predsednik Združenja VSO Severna Primorska je postal Oton Filipič.

Po volilnem zboru pokrajine je sledil pogovorni večer z Janezom Janšo, ministrom za obrambo v času osamosvajanja Slovenije. Uvodoma sta navzoče pozdravila novi predsednik pokrajine Oton Filipič in evropska poslanka Patricija Šulin. V kulturnem programu so nastopili solistka Alma Čeligoj ter Moški pevski zbor Lipa Ravnica pod vodstvom dirigenta Andreja Filipiča.

Na predstavitvi "Bele knjige slovenske osamosvojitve" je Janša opisal nekaj ključnih dogodkov pri osamosvajanju države ter komentiral trenutne politične razmere v Sloveniji.

Po končani okrogli mizi je v preddverju sledila pogostitev in sproščeno druženje.

Združenje VSO Severna Primorska

25-letnica mednarodnega priznanja Slovenije

23. maj 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V ponedeljek, 22. maja, je v Muzeju slovenske osamosvojitve v Ljubljani potekal pogovorni večer ob 25-letnici mednarodnega priznanja Slovenije in sprejema v OZN, ki je bilo ravno na dan 22. 5. 1992.

Na pogovoru, ki ga je povezoval veleposlanik mag. Igor Senčar, sta sodelovala takratni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in nadškof dr. Anton Stres. Ob tem je Stres spomnil na besede papeža Janeza Pavla II: ''Kultura je podlaga za politično suverenost''. Takratni papež je, namreč, 12. 1. 1992 prišel v pisarno svetega sedeža in dejal: ''Jutri bomo priznali Slovenijo in Hrvaško, pripravite vse papirje''. 13. januarja je sledilo priznanje Vatikana in takratne evropske skupnosti. Rupel je na pogovornem omizju, med drugim, predstavil tudi svojo novo knjigo ''Železo in žamet'', ki je nastala ob 25-letnici vključitve Slovenije v mednarodno javnost.

Pogovora sta se udeležila predsednik Združenja VSO Aleš Hojs in generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Pogovorno omizje ''Majniška deklaracija 1989''

10. maj 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V torek, 9. maja, je v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve v Ljubljani potekalo pogovorno omizje ob obletnici Majniške deklaracije 1989. Majniška deklaracija 1989, ali kot jo pogosto poimenujejo druga MD, je bila politična izjava opozicijskih strank in je bila prebrana na zborovanju ob drugi aretaciji Janeza Janše na Kongresnem trgu 8. maja 1989, prebral pa jo je pesnik Tone Pavček.

Uvodoma je navzoče pozdravil Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO. V pogovoru, ki ga je moderiral Franci Feltrin, podpredsednik Združenja VSO in podpredsednik Kluba Demos, sta sodelovala dr. Dimitrij Rupel in dr. Stane Granda. Gosta sta orisala razmere, v katerih je nastala Majniška deklaracija 1989 in spomnila na izjemen pomen, ki ga ima deklaracija na proces osamosvojitve Slovenije. Spomnila sta se tudi prve Majniške deklaracije iz leta 1917 (letos mineva sto let od nastanka prve MD). Prva Majniška deklaracija je pomenila »Austro-exit«, kjer se je Avstro-Ogrska oblast izkazala za bolj pravno in demokratično državo kot Jugoslavija, saj je bila Majniška deklaracija 1917 napisana v vojnem času s protidržavno vsebino, pa takratna oblast piscev ni zapirala ali preganjala, kot je to počela komunistična oblast. Druga Majniška deklaracija 1989 je bila naravnana »Jugo-exit« in je pomenila nek presežek, saj je zahtevala samostojno državo za Slovence, kar je bilo nekaj novega. Majniša deklaracija 1989 je bila napisana v Ruplovem delovnem kabinetu, pri njenem snovanju pa so sodelovali Rupel, Janša, Požarnik, Bučar in Taufer. Rupel jo imenuje pisateljsko-demosovska deklaracija in izpostavlja, da je Majniška deklaracija 1989 nastala preden je padel Berlinski zid. Granda je ob tem spomnil še na pogum, ki so ga imeli pisci deklaracije in da je dober tekst vedno kratek.

V zaključnem delu je sledila razprava publike in gostov. 

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Strelsko tekmovanje z vojaško puško M-48 na strelišču Crngrob

3. maj 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 22. aprila, se je na vojaškem strelišču Crngrob pri Škofji Loki odvijalo strelsko tekmovanje za organizacije, društva in državljane republike Slovenije z vojaško puško M-48 7,9 mm, za območje Zahod (območja streljanja Ljubljana, Kranj, Postojna in Nova Gorica).

Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa VSO 1 Južna Primorska. Med 16-imi ekipami, ki so se uvrstile na tekmo na predhodnih  tekmovanjih na prvi stopnji, je naša ekipa osvojila 7. mesto za območje Zahod. Pri posameznikih je med 48-imi udeleženci naš član Fausto Furlanič zasedel 4. mesto.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Slovensko pravosodje v samostojni državi

21. april 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 20. aprila, je v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve potekala javna tribuna ''Slovensko pravosodje v samostojni državi - od političnih procesov, do procesov, kjer so agresorji (JLA) oproščeni''. Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, ki je bil tudi moderator pogovornega večera. Na javni tribuni so sodelovali dr. Vinko Gorenak, Aleš Primc in Ingo Falk Pasch Wallersberg.

Dr. Vinko Gorenak je izpostavil, da je potrebno vsem sodnikom, ki so kršili človekove pravice pokazati vrata. V vseh postopkih, ki tečejo zoper poveljnike JLA, niti en agresor JLA ni bil obsojen. Zgleda, kot da smo 1991 imeli agresijo brez agresorja.

Ingo Pasch Wallersberg je opozoril, da po mestu stojijo kipi najhujših zločincev Kidriča, Kardelja, z vojaško častjo pa je bil obnovljen kip Ivana Mačka Matije. Vsi ti kipi sodijo v muzej, ne pa pred vlado, predsednika države in pred pomorjene žrtve v Kočevskem Rogu. Spomnil je tudi na komunistična koncentracijska taborišča, kajti tudi sam je bil z mamo in bratom taboriščnik v enem od njih. Z mamo pravi, da ne ve, kaj so počeli, moralo pa je biti nekaj groznega, kajti mama nikoli več ni bila normalna. Z bratom sta preživela po zaslugi Poljakinje, ki jima je skozi ograjo metala koščke kruha. Spomnil je tudi na primer oprostitve agresorjev Trifunovića in Popova v Gornji Radgoni. Opozoril je, da se pri našem sodstvu pojavlja nerazumljivo stališče, da je bila jugo vojska v Sloveniji upravičena.

Aleš Primc je predstavil rezultate dela Odbora 2014, ki se bori za pravico v pravosodju. Včasih se rezultati, kot je boj za pravico v pravosodju, ne poznajo takoj. Vztrajati je potrebno. Med pomembnimi dosežki Odbora 2014 je bil izpostavljen kadrovski dosežek, da imajo v sedanji sestavi vsi ustavni sodniki starost pod 50 let. Nadalje je Primc dejal, da moramo naprej gledati z optimizmom, da podpira delo g. Pascha in, da se uredijo povojne tematike. Odnos do mrtvih je temelj civilizacije. Civilizacija se je začela, ko je človek pokopal človeka - žival ne pokoplje mrtvega telesa druge živali. V Sloveniji se je zgodilo, da je oblast pristala na ravni živali. Vladajo nam živali. Preteklost nas bo vlekla k tlom, dokler je ne uredimo. Mrtve je potrebno pokopati. Zločin se ne izplača, tega se je potrebno zavedati in to zavedanje prenesti na prihodnje generacije.

Nadalje je Gorenak dejal, da je med uspehi Odbora 2014 tudi dejstvo, da je leta 2016 Državni zbor soglasno glasoval proti kandidatki, odvetnici, ki je bila imenovana za višjo sodnico. To je prvi primer, da poslanci niso potrdili sodnika. V sodstvu žal ni odgovornosti. V Nemčiji mora sodnik v primeru krive sodbe škodo in stroške sam povrniti oškodovancu. Potrebno je narediti register sodnikov in sodb ter vzpostaviti mehanizem, da imajo možnost napredovanja sodniki z najmanj spornimi sodbami.

Primc je še dodal, da v Sloveniji sodniki sami s svojim delom povzročajo, da zaupanja v sodstvo ni več. Z zmago na volitvah moramo povrniti zaupanje v pravosodje. Če pravosodja ne bomo uredili, bodo ljudje začeli jemati pravico v svoje roke, kar pa nam ni v interesu.

V zaključnem delu je bilo rečeno, da smo prišli od stavka ''Sodbe sodišč se ne komentira javno, ampak se spoštuje'', do stavka ''Dolžnost naša je, da kritiziramo, če se ne strinjamo''.

Vitomir Gros je v razpravi izpostavil, da bo potrebna revizija procesov ter plačilo odškodnin in javno opravičilo prizadetim v postopkih. Spomnil je tudi na primer Bučarja. Ko je seznanil naše rojake v Argentini s podatkom, da je Bučar postal predsednik Državnega zbora, so mu zgroženo rekli: ''A ta zločinec Bučar je sedaj predsednik Državnega zbora, ki je v Pliberku 1945 beguncem na vagonih kradel ure?'' Gros ne more razumeti, kako so mu lahko sedaj napisali 5 cm debelo knjigo, brez, da bi bilo notri omenjeno to, že večkrat izpričano dejstvo?

V razpravi so bile analizirane tudi prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Dan slovenske zastave na Vačah

10. april 2017 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V nedeljo, 9. aprila, je v Spodnji Slivni pri Vačah, v geometričnem središču Slovenije GEOSS, potekala tradicionalna slovesnost ob Dnevu zastave, v organizaciji Društva Heraldica Slovenica.

Kot vsako leto, so na prireditvi sodelovali praporščaki s pokrajinskimi prapori Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, združenje pa je ob tej priložnosti, od Društva Heraldica Slovenica, prejelo priznanje za sodelovanje. Slovesnosti so se udeležili predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, podpredsednik VSO Franci Feltrin in generalni sekretar VSO dr. Božo Predalič. Med navzočimi je bila tudi evropska poslanka Romana Tomc. 

Ob zvokih himne Republike Slovenije in evropske himne, v izvedbi Orkestra Slovenske vojske, so v začetku dvignili slovensko zastavo, v bogatem kulturnem programu pa so nastopili dramski igralec in pesnik Tone Kuntner, učenci Osnovne šole Trzin z recitacijami, Pevski zbor DU Žerjavčki in folklorna skupina.

Osrednji govornik na prireditvi je bil etnolog dr. Damjan Ovsec, navzoče pa so pozdravili tudi župan Občine Litija Franci Rokavec in predstavnik Občine Trzin ter predsednik Društva Heraldica Slovenica Aleksander Hribovšek. Društvo je ob tej priložnosti prvič razvilo svojo novo zastavo.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve