Spominsko obeležje na Tavčarjevi domačiji

19. december 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje VSO je 18. decembra postavilo spominsko obeležje na domačiji Andreja Tavčarja, kjer je bila med majem in oktobrom 1990 tajna lokacija, na kateri je občasno delovala koordinacija Manevrske strukture narodne zaščite. Nagovor ob postavitvi obeležja je imel predsednik Društva MORiS Kočevska Reka in član predsedstva Združenja VSO BgGen Tone Krkovič. O spominih na oblikovanje MSNZ v tistem času pa je spregovoril tudi lastnik domačije Andrej Tavčar.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Obeležitev dneva, ko je prvič zadišalo po slovenski vojski

16. december 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 15. decembra, je v Kočevski Reki v Spominskem parku MSNZ potekala slavnostna obeležitev ''dneva, ko je prvič zadišalo po Slovenski vojski'' s ponazoritvijo prvega postroja. Na prireditvi, ki je potekala v soorganizaciji z Društvom MORiS Kočevska Reka, so bili navzoči predsednik RS in vrhovni poveljnik Slovenske vojske Borut Pahor, predsednik Društva MORiS Kočevska reka BgGen Tone Krkovič, generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič, evropski poslanec in predsednik prve demokratične Vlade RS Lojze Peterle, evropska poslanka Patricija Šulin, poslanec DZ RS in obrambni minister osamosvojitvene vlade Janez Janša, poslanec v DZ RS in član predsedstva VSO Franc Breznik, podpredsednik VSO Franci Feltrin, poslanec v DZ RS Boris Doblekar, visoki predstavniki Hrvaškega generalskega zbora in predsednik osamosvojitvene hrvaške vlade 1991 - 1992 Franjo Gregurić, akterji osamosvojitvenega dogajanja v Sloveniji in na Hrvaškem, udeleženci prvega postroja SV 1990, svojci umrlih v vojni za Slovenijo ter predsedniki odborov in pokrajin Združenja VSO, praporščaki in domoljubi iz vseh koncev Slovenije.

V uvodnem pozdravu je Franci Breznik dejal: ''Tukaj se je rodil tisti David, ki je 1991 premagal Goljata.'' Spomnil je tudi, kako pomembna in pogumna je bila Slovenska vojska za osamosvojitev, saj se je spopadla z armado, JLA, ki je na oblast prišla z genocidom maja 1945 in končala z genocidom v Srebrenici 1995.

Navzoče je pozdravil tudi župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, ki je orisal klavrno zgodovino Kočevske, a hkrati poudaril, da je v trenutku, ko je Kočevska morala pokazati domoljubje, to 1990 tudi naredila. ''Slovenijo nosimo v srcih in zanjo smo pripravljeni narediti vse'', je zaključil.

Slavnostni govornik je bil evropski poslanec in predsednik prve demokratične Vlade RS Lojze Peterle. ''Prav tu sem stal 17. decembra 1990, en teden pred zgodovinskim plebiscitom za samostojno in demokratično Slovenijo '', je začel svoj govor, nato pa opisal dogodke in tisti dan, ko se je znašel kot govornik v zasneženi Kočevski Reki. ''Tistega leta 1990 se je zgodila ključna diskontinuiteta in prelom s tedanjo TO SRS. Brez MSNZ ne bi bilo Slovenije. Če mi je takrat zadišalo po Slovenski vojski, mi je zato, ker sem jo videl, vedel za njen namen in čutil njeno srce''. Celoten govor si lahko preberete tukaj

V kulturnem programu so nastopili pesnik Igor Pirkovič in Trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

30 let stavke strojevodij

15. december 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V Muzeju VSO je v petek, 14. decembra, potekala obeležitev 30. obletnice stavke strojnega osebja Slovenije in Istre. Gre za prvo uspešno stavko v komunističnem režimu, saj se je s stavkajočimi moral pogajati predsednik izvršnega sveta. Stavka je potekala od 27. 12. 1988, od 6.30 ure, do 28. 12. 1988, do 17.00 ure.

Uvodoma je navzoče pozdravil generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič in dejal: "Združenje VSO pripravlja niz pogovornih večerov in obeležitev pomembnih dogodkov o tem, kako je nastala slovenska država. Naša mladina, žal, več ve o tem, kako je nastala Amerika, kot o tem kako je nastala Slovenija."

Gosta pogovornega omizja Slavko Kmetič, predsednik sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre ter Franci Kokošar, član sindikata in nadzornik lokomotiv, sta v svojem nagovoru orisala slabe razmere delavcev v katerih so delali na železnicah ter potek in pridobitve same stavke.

V drugem delu je sledilo slavnostno srečanje članov stavkovnega odbora 1988 in fotografiranje, zatem pa ogled priložnostne razstave o stavki železničarjev 1988.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Stavka v Litostroju in začetek večstrankarskega sistema v Sloveniji kot uvod v osamosvojitvene procese

7. december 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 5. decembra, je v Muzeju VSO potekal pogovorni večer na temo ''Stavka v Litostroju in začetek večstrankarskega sistema v Sloveniji kot uvod v osamosvojitvene procese''. Uvodoma je prisotne pozdravil generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič. Gosta večera sta bila Slavko Kmetič, prvi predsednik Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre, ter Jože Erčulj, udeleženec stavke v Litostroju 9. 12. 1987. Pogovor je povezoval Roman Končar, član predsedstva VSO.

Jože Erčulj je slikovito opisal 5-kilometrsko pot od Litostroja do središča mesta, ki so jo delavci opravili tistega dne. V zgolj delavskih uniformah so v zimskem mrazu hodili hitro, a nič manj odločno, je povedal Erčulj. Prvi postanek jih je čakal v Šiški, nato pa so pohod nadaljevali do skupščine. Naposled so se delavci posedli v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, kjer jih je nagovoril vodja in glavni obraz Litostrojske stavke, France Tomšič. V njegovem govoru so delavci tudi prvič slišali besede »stavka« in »stavkovni odbor«. Delavci so takrat vedeli le, da se borijo za svoje pravice, Tomšič pa je bil tisti, ki je stavki dal tudi pomen in jo pripeljal do uspeha. Poleg tega je bil z njo storjen velik korak za ukinitev enopartijskega sistema.

Slavko Kmetič je poudaril, da je imel Tomšič v stavkovnem odboru od 16-tih morda le dva, tri ljudi, ki so mu močno stali ob strani. Ostali so pod pritiskom partije klonili ali se celo obrnili proti njemu. Opisal je tudi, kako je ta stavka v Litostroju vplivala na oblikovanje in pripravo stavke, ki jo je potem sam organiziral na železnicah.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Pogovorni večer ''Leto 1988 v slovenski zgodovini - 30 let potem''

4. december 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V ponedeljek, 3. decembra, je Muzej VSO gostil pogovorni večer z naslovom "Leto 1988 v slovenski zgodovini - 30 let potem" v organizaciji Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino. Gosta pogovornega večera sta bila mag. Igor Omerza in dr. Andreja Valič Zver, moderiral pa ga je dr. Renato Podberšič.

Dr. Andreja Valič Zver je predstavila dogajanje v Jugoslaviji po smrti Tita in razmere, ki so pripeljale do vseh pomembnih prelomnic ter začetka slovenske demokratizacije in osamosvojitve. Izpostavila je tudi pogosto nevednost mladih, ki si domnevno želijo nazaj pod jugoslovansko ureditev. V 80-tih letih je primanjkovalo bencina, imeli smo redukcije elektrike, za vsako pot v tujino in prečkanje meje pa je bilo potrebno plačati precej denarja. Mladi, ki si tako želijo nazaj v ta sistem, bi tenko piskali, je poudarila.

Igor Omerza pa je spregovoril o procesu JBTZ in sojenju četverici, enemu prelomnejših dogodkov tistega leta, ki je ljudi pognal na ulice in sprožil slovensko pomlad.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Pogovorno omizje ''Kdaj je policija zares postala slovenska?''

3. december 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V prostorih Muzeja VSO je v četrtek, 29. novembra, potekalo pogovorno omizje z naslovom ''Kdaj je policija zares postala slovenska?''. Gostje večera so bili dr. Vinko Gorenak, nekdanji poslanec, mag. Igor Omerza, nekdanji poslanec, Slavko Kmetič, nekdanji poslanec in član predsedstva Združenja VSO ter Jože Svetina, policijski inšpektor v stalni službi v operativi 1991. Povezovalec pogovornega omizja je bil dr. Božo Predalič.

Dr. Gorenak je spregovoril predvsem o vplivu politike na delo in hierarhijo tedanje milice. Poudaril je, da so do leta 1990 vodstva milice sestavljali izključno partijski politični funkcionarji. Praktično nihče ni mogel na vrh napredovati z dna, torej noben miličnik s trdim delom ni mogel napredovati do katerekoli vodstvene funkcije, kar dokazuje, da je partija imela praktično vse pod kontrolo. 

Igor Omerza je tedanje razmere orisal na primeru Tomaža Ertla, tedanjega republiškega sekretarja za notranje zadeve. Februarja 1990 se je na sestanku v Beogradu opredelil izključno proti osamosvojitvi, označil jo je celo za opozicijski ekstremizem. Omerza je s tem opozoril na enega izmed mnogih absurdov, ki se dogajajo še danes. Tomaž Ertl je namreč leta 2009 iz rok predsednika Danila Türka prejel državno odlikovanje srebrni red za patriotizem, strokovnost in sodelovanje pri osamosvojitvi. 

V svojem prispevku pa je Slavko Kmetič osvetlil ozadje preprečitve mitinga resnice, predvidenega 1. decembra 1989 v Ljubljani. Sindikat strojevodij je takrat sprejel sklep, da se tem vlakom prepreči dostop do Ljubljane. Pri tem so se povezali tudi s hrvaškimi železničarji, ki so jim nekaj vlakov pomagali zaustaviti že na Hrvaškem, ostale pa na mejnem prehodu Dobova. Preprečitev mitinga resnice je bila po Kmetičevih besedah izjemno pomemben dogodek, saj so mitingaši k nam potovali polno oboroženi in le vprašanje je bilo, do kakšnega obračuna bi v nasprotnem primeru prišlo.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

KDAJ JE MILICA POSTALA SLOVENSKA?

1. december 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V nadaljevanju si lahko preberete prispevek Igorja Bavčarja ''Kdaj je milica postala slovenska?'', objavljen na spletnem portalu Večer.com.

V zgodovini so redki čisti rezi in zametki novega po navadi vedno vzklijejo znotraj starega.

Človek se vpraša, kaj tako epohalnega fascinira veterane slovenske policije, da so v ravnanju slovenske milice ob akciji Sever 1. decembra 1989 našli navdih za poimenovanje svoje veteranske organizacije. V tej akciji je milica asistirala uveljavljanju odločbe mestnega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani, s katero je prepovedala shod, ki ga je napovedalo Udruženje za povratak prognanih Srba sa Kosova i Metohije s Kosovega polja. "Udruženje" v resnici prave vloge sploh ni oddalo, poslalo je zgolj nekakšno napoved za shod in tudi na poziv, da vlogo dopolnijo, se niso oglasili. Delavci mestnega sekretariata so vlogo zato hoteli zavreči, toda notranji minister Tomaž Ertl je poklical uslužbence mestnega sekretariata na sestanek v svojo pisarno, kjer je od njih zahteval, da izdajo odločbo o prepovedi shoda. Pojasnili so mu, da to ne bo dobro, ker odločbe ne bo mogoče vročiti, in ko so se razšli, so uradniki mestnega sekretariata menili, da bodo zadevo pač rešili naslednje jutro. A še isti večer je slovenska televizija že objavila in pokazala odločbo o prepovedi shoda, ki pa je na mestnem sekretariatu sploh niso napisali, čeprav je bila napisana na njihovem papirju. Drug dan so jo morali le izdati. Toliko o spoštovanju prava v zadevi, ki tako fascinira policijske veterane.

Preberi več

KOLIKO JE STARA SLOVENSKA POLICIJA?

22. november 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Pred dnevi smo bili priča polemikam o tem, koliko je stara teritorialna obramba. Najpomembnejšo vlogo pri tem je imel kar predsednik države Borut Pahor, ki je jasno postavil ločnico med teritorialno obrambo, nastalo leta 1968 in tisto nastalo v času osamosvajanja Slovenije, ki jo je vodil Janez Slapar. Kako ironično, tudi on danes žal vidi kontinuiteto, kot da ne bi vedel na čelu katere formacije je bil in kdo ga je tja postavil. Kljub jasni besedi Boruta Pahorja, da med tisto teritorialno obrambo, nastalo leta 1968 in tisto nastalo v času osamosvajanja Slovenije, ni in ne more biti kontinuitete, kar je dobro utemeljil, smo priča vztrajanju še danes komunistično razmišljujočega Ladislava Lipiča, da je med teritorialno obrambo nastalo leta 1968 in tisto nastalo v času osamosvajanja Slovenije naravna kontinuiteta. Še več, Ladislav Lipič, ki je leta 2012 s svojimi somišljeniki v Ljubljani protestiral proti vladi Janeza Janše, po nastopu vlade Alenke Bratušek pa je s protesti prenehal, seveda zaradi mastne svetovalne pogodbe z obrambnim ministrstvom, o čemer smo razpravljali tudi v DZ, je sedaj besedno napadel kar samega predsednika države Boruta Pahorja.

Preberi več

Mednarodna razstava v Muzeju VSO

20. november 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V Muzeju VSO je bila med 13. in 15. novembrom 2018 na ogled nova priložnostna razstavo o padcu železne zavese in mestu Wrocław. Na odprtju razstave, ki prikazuje demokratične spremembe na Poljskem, je direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver spomnila na razmere v Jugoslaviji, ki so pripeljale do demokratičnih sprememb na Slovenskem.

Odprtja razstave sta se udeležila tudi poljski veleposlanik P.Czerwiński in predsednik Platforme evropskega spomina in vesti dr. L. Kaminski. V imenu Združenja VSO je navzoče člane Platforme evropskega spomina in vesti pozdravil član predsedstva Združenja VSO Roman Končar, ki je dejal: "Osnovno poslanstvo našega muzeja je ozaveščanje o vrednotah slovenske osamosvojitve".

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Zbor članov Združenja VSO in prireditev ''Poljče 1990-2018''

8. november 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V Poljčah je v sredo, 7. novembra, potekal letni zbor članov Združenja VSO. Pred zborom je delegacija položila lovorjev venec k pomniku pred NATO Centrom odličnosti za gorsko bojevanje v spomin na zgodovinski sestanek v Poljčah, na katerem je Demos sprejel odločitev o plebiscitu za samostojnost Republike Slovenije.

Zboru članov je sledila slovesna prireditev ''Poljče 1990-2018'', katere so se udeležili visoki gostje: predsednik RS Borut Pahor, načelnik GŠSV generalmajor Alan Geder, predsednik DS Alojz Kovšca, nekdanji načelnik GŠSV dr. Andrej Osterman, župan Občine Ribnica Jože Levstek, župan Občine Radovljica Ciril Globočnik, člani prvega sklica skupščine 1990-1992 ter člani predsedstva Združenja VSO.

V pozdravnem nagovoru se je predsednik Združenja VSO Aleš Hojs zahvalil predsedniku RS, da je slovenski javnosti jasno povedal, kdaj in kako je nastala Slovenska vojska. Navzoče je nato pozdravil predsednik republike Borut Pahor in opozoril na družbeni paradoks mladih, ki danes več vedo o Steve Jobsu, ustanovitelju Apple, kot o dr. Jožetu Pučniku, ustanovitelju naše države. Dejal je, da se bomo morali na tem področju bolj potruditi, da prelomno leto 1990 ne bo šlo v pozabo. V nagovoru je omenil tudi dve osupljivi dejstvi tistega prelomnega leta, prvič, od ustanovitve DEMOS-a do plebiscita je trajalo manj kot leti dni in drugič, od odločitve DEMOS-a v Poljčah, ki ga je vodil dr. Jože Pučnik, nestor slovenske države, do sporazuma vseh parlamentarnih strank o podpori plebiscitu, je trajalo manj kot mesec dni. Pozdravni nagovor je imel tudi župan Občine Radovljica Ciril Globočnik, ki je spomnil, da smo na plebiscit odšli zaradi domoljubja in zaupanja v demokracijo in spodbudil, da nikoli ne pozabimo let 1990 in 1991!

V nadaljevanju je prisotne nagovorila Simona Purkat, članica Mladinske sekcije Združenja VSO Triglav, in spregovorila o nujnosti domoljubja, ki se začne v primarni družini. »Moji otroci bodo domoljubi, kot vzgojiteljica jim želim domoljubje privzgojiti.« Nato je navedla nekaj izjav njenih varovancev iz vrtca. Kot slavnostni govornik v Poljčah pa je nastopil član prve demokratično izvoljene skupščine 1990-1992 Slavko Kmetič. Kmetič je v svojem govoru orisal pot slovenske države do samostojnosti in izpostavil šest ključnih mejnikov, ki so pripeljali do osamosvojitve Slovenije. Spomnil je tudi na pomen medijev v času vojne za Slovenijo in apeliral na vodstvo države, da od državne RTV zahteva večje ozaveščanje o osamosvojitvenih dogodkih.

V kulturnem delu slovesnosti je z domoljubno pesmijo nastopil odlični ribniški Oktet Gallus.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve