Pogovorni večer ob Dnevu Rudolfa Maistra

24. november 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 23. novembra, je v organizaciji Območnega odbora Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica, v Kulturnem domu na Škofljici, potekalo pogovorno omizje v počastitev Dneva Rudolfa Maistra.

Uvodoma sta nas pozdravila podžupan Občine Škofljica Boris Zupančič in predsednik Združenja VSO Aleš Hojs. Oba sta izpostavila pomen Rudolfa Maistra za današnji čas. Pesniški vidik Rudolfa Maistra pa je v pogovoru predstavila Marjeta Žebovec, ki je tudi prebrala nekaj Maistrovih pesmi. O Rudolfu Maistru kot generalu, ki je znal povezati vojaško s političnim in o političnih razmerah takratnega časa je spregovoril Jožef Jerovšek in poudaril, da mora priti do pobude, da se Maistru postavi primernejši spomenik na primernejšem mestu, saj gre v primeru Maistra za klasičnega slovenskega junaka. Spomnil je tudi na dejstvo, da Pučnik (še) nima spomenika, kar je nacionalna sramota.

Pogovorno omizje je vodil predsednik Območnega odbora Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica, Matjaž Lulik. V kulturnem programu je sodeloval Moški pevski zbor Društva Fran Govekar Ig, ki nam je zapel nekaj Maistrovih pesem, kot je Rožmarin.

Območni odbor Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica

Praznovali tisti, ki so razorožili Teritorialno obrambo

23. november 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

20. novembra 1968 je bila ustanovljena Teritorialna obramba, ki so jo v nekdanji SFRJ ustanovili kot odgovor na Sovjetsko okupacijo Češkoslovaške in v strahu pred napadom SSSR. Spomin na dogodke pred 48-timi leti pa so te dni obujali na prireditvi v Radovljici, kjer so se zbrali poveljniki nekdanjih pokrajinskih štabov Teritorialne obrambe, srečanja pa so se med drugim udeležili tudi general Janez Slapar in nekdanji načelnik Republiškega štaba za Teritorialno obrambo Albin Gutman - nekdanji poveljnik Dolenjske pokrajinske enote TO in tedanji predsednik predsedstva Milan Kučan, eden botrov razorožitve ravno te Teritorialne obrambe v času prisege prve demokratično izvoljene vlade v Sloveniji maja leta 1990.

15. maja 1990 je bil izdan ukaz za razorožitev TO, o katerem je bil Milan Kučan obveščen še isti dan, že naslednji dan pa obveščen tudi o tem, da se razorožitev dejansko izvaja. Priprave na to potuhnjeno zločinsko početje pa so potekale že mesece pred njegovo izvedbo, v času njegovega izvajanja pa naj ne bi reagirala niti tedanji predsednik predsedstva RS Janez Stanovnik ter predsednik skupščine Miran Potrč. Poleg tega so bile namere glede razorožitve skrbno zamolčane pred Slovenci in še zlasti pred Demosom. 

Tako je maja 1990, od okoli 100 tisoč kosov, v skladiščih porajajoče se slovenske vojske, ostalo le še okoli 12 tisoč kosov strelnega orožja, predvsem pa zelo majhna količina streliva. Nekaj orožja je sicer slovenski vojski uspelo pridobiti naknadno na različne načine. Tako je v primerjavi z začetkom leta 1990 Slovenija vojno pričakala le z okoli petino strelne moči. Kar je ob tem najbolj v nebo vpijoče, pa je dejstvo, da zaradi izvedbe razorožitve še nihče ni bil poklican na zagovor pred sodišče, poleg tega pa so nekateri, ki so sodelovali pri tedanjem zločinskem početju, torej načrtnem slabljenju slovenske vojske, danes celo na vodilnih položajih v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo.

»Teritorialna obramba SRS je bila sistemsko del enotnih oboroženih sil Socialistične federativne Republike Jugoslavije. Velika večina aktivnih oficirjev v višjih poveljniških strukturah TO SRS, čeprav so bili po narodnosti Slovenci, je slepo sledila ukazom iz Beograda. Vrhunec takšne slepe pokornosti je bil dosledno izvršen ukaz o razorožitvi TO SRS, ki je bil, kot direktna posledica volilne zmage DEMOS-a, izdan tik pred prisego prve slovenske demokratično izvoljene vlade, sredi maja 1990. Ukazu je sledila prikrita (samo)razorožitev TO SRS. S tem je bila uspešno izvršena prva faza agresije JLA na Slovenijo, kar je bil, de facto, tudi začetek vojne za Slovenijo. Ukazu se je že v prvih dneh uprlo nekaj pogumnih in narodno zavednih poveljnikov občinskih ravni, kar je bilo brez dvoma vsega spoštovanja vredno posamično dejanje.« pojasnjuje brigadir Anton Krkovič.

 »Kot organiziran odgovor na (samo)razorožitev TO SRS in s tem jasno izraženo namero zveznih oblasti, da bodo z vojaško silo preprečili osamosvojitev Slovenije, so bile v maju 1990 injicirane priprave za oboroženi odpor. Zametki oboroženega odpora so, sočasno z nastajanjem, že izvajali funkcijo varovanja osamosvojitvenega procesa. Inicializacija in poznejše formiranje oborožene organizacije je potekalo konspirativno, skozi več faz nastajanja in pod različnimi statusi legalitete glede na tedaj veljaven pravni sistem.« še navaja Krkovič in pristavlja, da so se pojavljala vprašanja, kako naj se nova slovenska vojska imenuje.

»Začetek priprav na organiziran oborožen odpor je v začetku potekal brez formalnega naziva, pozneje pa se je naziv oblikoval in spreminjal vse od “jeder odpora”, preko “Vojske Republike Slovenije”, do “Manevrske strukture narodne zaščite - MSNZ”. MSNZ je bila tandemsko vodena iz ravni republiških sekretarjev za obrambo in za notranje zadeve in je nastajala z nepogrešljivo pomočjo posameznikov in skupin, ki so sicer formalno delovali v strukturah tedanje Milice. Oktobra 1990 se je MSNZ preimenovala v TO RS, v bistvu pa gre sistemsko ves čas, vse do danes, za poslanstvo iste organizacije – Slovenske vojske.« nastanek imena pojasnjuje Krkovič in s tem tudi zmedo glede same Teritorialne obrambe.

A, kot smo že navajeni, je tudi tokrat prišlo do potvarjanja zgodovine iz časa osamosvojitve in danes praznujejo tisti, ki so Teritorialno obrambo dejansko razorožili.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Novinarska konferenca Združenja VSO

17. november 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Danes je potekala novinarska konferenca s predstavitvijo stališča o obvestilu Okrožnega državnega tožilstva o zavrženih kazenskih ovadbah, ki jih je Združenje VSO vložilo zoper Milana Kučana, Dušana Pluta, Cirila Zlobca in Matjaža Kmecla, zaradi veleizdaje in sabotaže. Kazenski ovadbi je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zavrglo s sklepom št. Kt/9488/2016, z dne 29.8.2016. Združenju VSO, kljub večkratnim pozivom, sklep še vedno ni vročen, oziroma ga združenje ne more pridobiti. Na novinarski konferenci sta stališče združenja predstavila predsednik VSO Aleš Hojs in predsednik Nadzornega odbora VSO in odvetnik Radovan Cerjak.

Predsednik Hojs je na novinarski dejal: "Iščemo pravno možnost, kako priti do tega sklepa. Javnost smo želeli seznaniti z ravnanjem in zlorabo pravosodja. Vemo, kdo je na vrhu tožilstva, in kaj je počel pred letom 1991, ki nam sklepa ne izroči in s tem brani predvsem Milana Kučana."

Odvetnik Radovan Cerjak pa je spomnil, da so vsi dokazi v Beli knjigi. "To je stvar, ki ne zastara. Tožilstvo tudi ovadbe ni zavrnilo z argumentom zastaranja. Sklep se nam očitno na noben način ne bo vročil, vam pa prepuščam odgovor na vprašanje, zakaj je tako? S tem, ko se sklep skriva pred nami, so nam onemogočeni nadaljnji postopki. Ali je tožilka presodila, da VSO ni oškodovanec v postopku, ne vem. Za to je pristojno sodišče, ne tožilstvo. Praksa je, da se ovaditelja obvesti o sklepu, ovaditelj potem postane subsidiarni tožilec. V tem primeru pa ni bilo tako."

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Krkovič bo vložil odškodninske tožbe

16. november 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Na včerajšnji novinarski konferenci je Tone Krkovič komentiral zadevo sestrelitve sovražnega helikopterja JLA in izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo sodišča, da zavrne zahtevo Emilije Mrlak za uvedbo sodne preiskave zaradi sestrelitve helikopterja med osamosvojitveno vojno. Sodišče je z zavrnitvijo priznalo, da je bilo dejanje storjeno v okoliščinah vojaškega spopada, da je bil helikopter takrat vojaško sovražno vozilo in da osumljeni Krkovič nikakor ni mogel vedeti, da je v vozilu Anton Mrlak. Nasprotna stran pa še vedno vztraja pri svojem in brigadirja, ko je to le mogoče, žali in mu skuša čim bolj očrniti javno podobo. Krkovič poudarja, da je Mrlakova soproga Emilija Mrlak izkoriščana in uporabljana za namene podtalne slovenske politične struje, ki želi izničiti pomen osamosvojitvene vojne in diskreditirati osamosvojitelje. Zavrnitev sodišča je zanimiva tudi s pravnega vidika, saj vsebuje nekaj zanimivih pravnih kvalifikacij, ki niso pomembne zgolj za ta primer, ampak tudi za pogled na celotno osamosvojitveno vojno. Krkovič bo tožil tudi Drago Potočnjak, avtorico sporne knjige Skrito povelje, kjer poleg celega kupa drugih neresnic navaja, da je trgovec z orožjem.

Poleg tožbe proti državi zaradi zadeve Patria, ki jo bo Krkovič vložil konec letošnjega leta ali v začetku prihodnjega leta, bo tožil tudi nekdanjega vodjo obveščevalnega oddelka na ministrstvu za obrambo Antona Peinkiherja. Le ta je v kar nekaj medijih Krkoviča lažno obtoževal, da je skupaj z Janšo organiziral grosistično prodajo orožja Hrvatom. Pred dnevi pa je Krkovič od sodišča prejel še dve pismi. Obe sta vsebovali zavrnitev predloga kazenskega pregona in sta bili podani na podlagi anonimnih prijav. Ena od njih ga je celo obtoževala, da je zasliševal, mučil in izvajal likvidacije.

Ob zaključku konference je Krkovič dejal, da je tudi sodstvo zlorabljeno od ljudi iz podzemlja. Po njegovem je zanimivo, da do danes pred sodiščem ni bil obravnavan niti en oficir agresorske JLA, z vsemi mogočimi konstrukti pa sodišče želi obsoditi osamosvojitelje. Ob tem pričakuje, da bo pravico moral iskati tudi na evropskem sodišču.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Muzej slovenske osamosvojitve

15. november 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve si že tretjo leto zaporedoma prizadeva, da bi najpomembnejše obdobje naše zgodovine, našo osamosvojitev, predstavilo tudi s tematskim muzejem, ki bi bil posvečen le temu zgodovinskemu obdobju. Tako smo že v letu 2014 na MORS naslovili prošnjo za možnost pridobitve ustreznih prostorov, a smo prejeli odgovor, da primernega prostora v središču Ljubljane nimajo. Septembra 2015 sem se kot predsednik Združenja VSO sestal z ljubljanskim županom g. Jankovićem, ki je pozdravil idejo o postavitvi takšnega muzeja, a je tudi on dogovoril, da mestna občina ne razpolaga s primernim prostorom v centru Ljubljane. Sledila je prošnja Ministrstvu za kulturo, kjer so prav tako odgovorili, da primernih prostorov nimajo (kljub dejstvu, da je polovica Kazine prazna!). Nazadnje smo se obrnili še na predsednika vlade dr. Mira Cerarja, s predlogom, da se del prostorov na Beethovnovi ulici (nad prostori nekdanjih zaporov Udbe), ki so že vrsto let prazni in nevzdrževani, nameni muzeju slovenske osamosvojitve. Od vseh naprošenih za prostore (edino predsednik vlade dr. Miro Cerar niti odgovoril ni), smo dobili negativne odgovore, zato smo intenzivirali napore za pridobitev lastniških prostorov namenjenih muzeju osamosvojitve.

Predsedstvo Združenja VSO je na svoji seji, dne 7. 9. 2016, sprejelo sklep, s katerim je predsedniku dalo mandat za pripravo vzdržne finančne konstrukcije in izvedbo nakupa prostorov, primernih za muzej. Tako se je v mesecu septembru 2016 ponudila priložnost nakupa ustreznih prostorov v samem centru Ljubljane, na Cankarjevi 11 (v neposredni bližini parlamenta, opere, galerij). Gre za prostore, kjer je nekoč domoval Ameriški kulturni center (prostor, ki je v zadnjem obdobju znan pod udbovskim nazivom »Sončnica«), kasneje je bila v njih najemnik stranka Nova Slovenija, v juliju 2016 pa jih je Mestna občina Ljubljana na javni dražbi prodala.

V Združenju VSO smo naložbo v prostore financirali deloma z lastnimi sredstvi (članarina, sponzorska sredstva in donacije), deloma pa z dolgoročnim (10 letnim) kreditom, katerega odplačilo glavnice in obresti ne presega sredstev, ki jih zberemo s članarino in donacijami. Načrtujemo, da bomo uradno otvoritev muzeja izvedli še v letošnjem letu, dokončno ureditev, ki zahteva precejšnja dodatna finančna vlaganja (tehnična in ostala oprema), pa v prihodnjih letih, kolikor nam bodo dopuščala finančna sredstva.

Vsem našim članom, simpatizerjem, sponzorjem, donatorjem in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k prvemu koraku, do končne ureditve Muzeja slovenske osamosvojitve, se iskreno zahvaljujem. Verjamem, da boste tudi v prihodnje, po svojih močeh pomagali, da bo muzej tehnično in vsebinsko verodostojen pomnik časom, ko smo si Slovenci izborili svojo državo.

Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO

26. obletnica odločitve o slovenski samostojnosti

12. november 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V petek, 11. novembra 2016, je v Poljčah potekal Zbor članov Združenja VSO in slovesnost ob 26. obletnici odločitve za slovensko samostojnost. Poslanski klub Demos je v teh dneh leta 1990 odločil, da gre Slovenija konec leta na plebiscit, kjer bomo odločali o tem, ali želimo živeti v samostojni državi. 

Uvodoma je navzoče pozdravil občinski svetnik Občine Radovljica Avguštin Mencinger, ki je bil tudi eden od akterjev v procesu slovenske osamosvojitve. Dejal je, da je Bogu hvaležen, da je smel sodelovati pri rojevanju naše države. Žalosten je, ko gleda mlade, ki odhajajo v tujino, kajti država brez mladine nima prihodnosti. Mlade po šolah učijo o teoriji spola, namesto, da bi jih učili o ljubezni do domovine. V imenu Združenja VSO je zbrane nagovoril tudi predsednik Aleš Hojs. Eden izmed govorcev na slovesnosti je bil tudi član Mladinske sekcije VSO Triglav Matej Bečaj, ki je v svojem govoru spomnil, da smo Slovenci z osamosvojitvijo uresničili tisočletne sanje in da smo iz Jugoslavije odšli, ker v socializmu ni bilo prihodnosti za nas. Slavnostni govornik je bil takratni predsednik Družbenopolitičnega zbora dr. Ludvik Toplak, ki je dejal, da smo izpeljali osamosvojitev, prešli na tržno ekonomijo, da pa smo spregledali vrednostno prenovo. Govor je sklenil z besedami: "Naj živijo vrednote slovenske osamosvojitve in zgodil se bo čudež."

V kulturnem programu sta nastopila Marcos Fink ob spremljavi pianistke Vlaste Doležal Rus. Marcos Fink je svetovno priznani basbaritonist, ki je sodeloval s 55 orkestri iz 18 držav, stal je na 150 odrih v 20 državah in je izdal 60 plošč, med katerimi je najbolj ponosen na plošči Slovenija in Canciones Argentinas. Na prireditvi so sodelovali tudi praporščaki Združenja VSO, ki so pred slovesnostjo z delegacijo predsedstva položili venec pri pomniku odločitve koalicije Demos za izvedbo plebiscita o samostojni Sloveniji v Poljčah. Večer smo zaključili ob prijetnem klepetu in pogostitvi.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Pogovorno omizje "25 let državnosti: Ali smo na pravi poti?"

7. november 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 5. novembra, je v Bukovici potekala okrogla miza z naslovom "25 let državnosti: ali smo na pravi poti?", na kateri sta gosta predsednik Združenja VSO Aleš Hojs in evropska poslanka Patricija Šulin obudila spomin na čas osamosvajanja Slovenije, kakor sta ga sama doživela. Ob tem sta analizirala aktualno stanje in pojasnila kaj vse je Slovenija dosegla v 25-tih letih. Šulinova je predstavila pomen evropskih poslancev in evropskih institucij za Slovenijo, Hojs pa vlogo in poslanstvo Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.

Uvodne pozdrave so imeli župan Občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik, predsednik Združenja VSO Severna Primorska Peter Lemut in predsednik Območnega odbora Združenja VSO Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica Marko Švara. 

Območni odbor VSO Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica

Spomin na žrtve slovenske osamosvojitvene vojne

2. november 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V času pred vsemi svetimi, ko se spominjamo svojih najdražjih, ki jih ni več med nami, so člani predsedstva Združenja VSO Posavje s predsednico mag. Martino Prevejšek v soboto, 29. oktobra 2016, počastili spomin na žrtve slovenske osamosvojitvene vojne.

V Rigoncah so ob spomeniku, postavljenemu v spomin teritorialcu Jerneju Molanu, ki je kot pripadnik brežiške intervencijske enote Teritorialne obrambe, 27. junija 1991, v spopadu s kolono oklepnikov JLA izgubil življenje v boju za samostojno Slovenijo, položili cvetje in prižgali svečko. Spomnili so se vseh pogumnih Slovencev, ki so v tistih kritičnih časih obranili domovino, poprijeli za orožje ter samostojnost in suverenost države Slovenije ubranili z lastnim življenjem. Za njihova pogumna dejanja jim bo slovenski narod večno hvaležen. Naj jim sveti večna luč.

Združenje VSO Posavje

Delegacija Združenja VSO položila cvetje

28. oktober 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je pred državnim praznikom Dnevom spomina na mrtve položilo cvetje pred Pomnikom umrlim v vojni za Slovenijo 1991. Spominu na umrle v osamosvojitveni vojni so se poklonili predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, podpredsednica VSO Mojca Škrinjar, generalni sekretar VSO dr. Božo Predalič in praporščaki Združenja VSO.

Slava njim, ki so dali svoja življenja za samostojno Slovenijo! 

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Pogovorno omizje ob obletnici odhoda JLA iz Slovenije

27. oktober 2016 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 26. oktobra, je v Kopru potekalo pogovorno omizje ob 25. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Gostje omizja so bili Igor Bavčar, takratni minister za notranje zadeve, Janez Janša, minister za obrambo, Tone Krkovič, poveljnik 1. Specialne brigade MORiS v času vojne za Slovenijo in dr. Vojko Obrulj, poveljnik vojaško-policijske enote za varovanje MORiS 1991. Pogovor je povezoval Jože Možina.

Skozi pogovor je bila orisana pot vzpostavitve lastne države, od razoroževanja Teritorialne obrambe RS, ki bi se lahko klavrno končalo. Po besedah Janše, je bil patriotizem eden izmed ključnih faktorjev, da nekatere občine orožja niso oddale. Seznam, katere občine so oddale orožje in katere ne, se v celoti nahaja tudi v zborniku dokumentov Bela knjiga slovenske osamosvojitve. Milan Kučan, ki je bil s strani Združenja VSO ovaden zaradi veleizdaje Slovenije, je zavlačeval z ukazom o prepovedi oddaje orožja. Dopis je bil občinam poslan z dvodnevno zamudo, pa še to v šifrah. Ko je ukaz začel veljati, je bila Slovenija razorožena. Krkovič je povedal, da je bilo potrebno v kratkem času nadoknaditi izgubo in vzpostaviti novo formacijo. Zavlačevali so tudi pri sprejemu atributov države kot so grb, himna in zastava. Ob prvi prisegi nabornikov Slovenske vojske maja 1991 v Pekrah in na Igu, vojaki še niso imeli zunanjih simbolov, ki pritičejo državi. Za dan 19. 6. 1991 je bil napovedan efektivni prevzem oblasti nad Slovenijo, vendar se ni zgodilo še nič. Oblast smo tako prevzeli le dan pred napovedanim rokom, 25. junija 1991, ko so bili sprejeti tudi ključni zakoni in Temeljna listina o samostojnosti.

Nato smo si ogledali izsek iz video arhiva v noči iz 25. na 26. oktober 1991, ko je iz Kopra izplul zadnji trajekt s pripadniki agresorske JLA. Akterji slovenske osamosvojitve so složno poudarili, da je bila Jugoslovanska ljudska armada poražena. Bavčar je pojasnil, da so verjeli, da se nismo sposobni operativno zoperstavit taki armadi. Kljub temu je bila JLA v Sloveniji razbita, ostanek pa se je preusmeril na druga bojišča po državah bivše Jugoslavije. Dejstvo je tudi, kot je pojasnil dr. Obrulj, ki je iz varaždinskega korpusa JLA prebegnil v slovensko TO, da je obstajala dilema proti komu se pravzaprav bori JLA. Agresorska armada je v Sloveniji doživela poraz, umik je bil le logična posledica. V prvih dneh vojne so izgubili tretjino moštva, Slovenija je imela v ujetništvu več kot 500 častnikov in podčastnikov. Vojska JLA je bila po besedah dr. Obrulja iz preganjanja, pregnana in izgnana.

Jože Možina je večer zaključil z mislijo: ''Vojna je bila velika, ker je zahtevala malo žrtev''.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve