Pogovorni večer o dr. Jožetu Pučniku

29. marec 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 28. marca, je v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve potekal pogovorni večer o spominih na dr. Jožeta Pučnika. Gost večera je bil Gorazd Pučnik, sin Jožeta Pučnika, pogovor pa je povezoval predsednik Društva političnih zapornikov in drugih žrtev komunističnega nasilja David Tasić.

Gorazd Pučnik je o svojem očetu spregovoril zelo osebno. Pripovedoval je o času, ki ga je oče dvakrat preživel v zaporu ter kako sta ga ti zaporniški izkušnji zaznamovali. Pri tem je poudaril dejstvo, da je zapor očeta le še bolj utrdil, saj mu je ta izkušnja dala več preciznosti in jasnosti, kar se kaže v ne več toliko ideoloških, ampak naenkrat v zelo konkretnih člankih v knjigi Kultura, družba in tehnologija. Jože Pučnik je bil eden redkih, ki je konkretno, v članku o kmetijstvu celo v natančnih številkah, kritiziral Jugoslavijo z vidika ekonomije in opozarjal na dejstvo, da sistem ne deluje. Opozarjal je na inflacijo, ki je bila takrat tako huda, da denar izven države ni bil vreden nič in na pomembnost kmetijstva v časih, ko je vladala skorajda lakota, saj je bil v rabi sistem bonov.

Gorazd Pučnik je še posebej izpostavil način ustrahovanja, ki se ga je posluževala takratna komunistična oblast. Oblast je s ponavljanjem določenih stvari »normalizirala ljudi«, jih prepričevala v to, kaj je prav in kaj ne. Ljudje so bili navajeni, da je v oblast treba slepo verjeti – kdor ni, je šel, kot je Pučnik duhovito primerjal, »na grmado«. Posamezniki, ki so imeli sicer utemeljene argumente proti oblasti, je oblast najprej degradirala, nato pa eliminirala. Tako je tudi Jože Pučnik dvakrat končal za zaporniškimi rešetkami. A oblast ga kljub vsemu ni uspela zlomiti – vsakič se je vrnil, še bolj utrjen in še bolj zavzet, da ravna, kot je nekoč svetoval tudi svojemu sinu: »Imeti prav ne pomeni nič, če ničesar ne ukreneš«.

Dr. Jože Pučnik, politični disident, se je v ključnih letih Slovenske pomladi vrnil v rodno domovino in s svojim znanjem, modrostjo in ljubeznijo do slovenskega naroda bistveno pripomogel k osamosvojitvi Republike Slovenije. Kot vodja koalicije DEMOS, ki je imela za svoje osnovno poslanstvo osamosvojitev Slovenije, je dosegel razpis plebiscita 23. decembra 1990, na katerem smo se Slovenci odločili, da želimo živeti v samostojni in neodvisni državi RS, nato pa storil vse potrebno, da se je volja ljudstva uresničila.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Obramba in demokracija leta 1991 in danes

21. marec 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Mladinska sekcija Združenja VSO Triglav Tržič je v soorganizaciji z Mestnim odbor SDS Kranj v dvorani Mestne knjižnice Kranj organizirala pogovorno omizje ''Obramba in demokracija leta 1991 in danes''. Gosta pogovornega omizja sta bila poslanec v DZ RS mag. Branko Grims in predsednik Društva MORiS Kočevska Reka Tone Krkovič. Pogovorno omizje je moderiral podpredsednik Združenja VSO Franci Feltrin.

Tone Krkovič je orisal projekt MSNZ - Manevrske strukture narodne zaščite, ki je bila organizirana izven okvira takratne jurisdikcije in projekt Specialne brigade MORiS ter s tem povezan nastanek Slovenske vojske in spomnil, da bo Slovenska vojska letos praznovala 28 let. Usodni tandem pri nastanku slovenske vojske sta bila Janez Janša in Igor Bavčar. Operativni del tega pa je bil on sam. Ko govorimo o slovenski vojski in njenem nastanku, pa ne moremo mimo tistih, ki so želeli našo vojsko razorožiti in to še vedno poskušajo. Krkovič ponovi, da glavnega izdajalca slovenske vojske, za katerega vsi vemo, kdo je, niti ne izgovarja več. Vir problema je (bila) razorožitev teritorialne vojske s strani tistih, ki jim Slovenija ni bila intimna izbira. Kljub temu smo vzpostavili učinkovito vojaško obrambo in v vojni za Slovenijo tudi zmagali.

Spregovoril je tudi o tem, da so mu na angleški akademiji za obrambne študije povedali, da smo stolkli jugoslovansko vojsko, ki je bila najmočnejša prav v napadu na Slovenijo. Znali smo se upreti tako, da je bilo čim manj žrtev. Krkovič tudi pove, da bi rad po slovenskih šolah predaval o nastanku slovenske vojske, pa ne sme niti skozi vrata. 

Grims je govoril o nujnosti spremembe vrednostnega sistema pri vsakem posamezniku in tudi v narodu. »V središče vrednostnega sistema je potrebno postaviti domoljubje. Poglejte si Hrvaško in odnosa Zveze NATO do nje.« Spregovoril je tudi o paralelah razorožitve takratne slovenske vojske in današnje odprtje mej, ko je vojska v takem stanju. Grims je zaključil z besedami: »Potrebujemo vojsko, učinkovito podjetništvo in voljo do življenja. Za to je potrebno iti na te volitve. Če se vrnem na besede Jožeta Pučnika: Zdaj gre za Slovenijo!«

Mladinska sekcija VSO Triglav Tržič

Ogled Muzeja VSO obiskovalcev iz Vojnika

21. marec 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V torek, 20. marca, je Muzej slovenske osamosvojitve v Ljubljani obiskala skupina iz Vojnika in okolice. Ogledali so si razstave Niso bili vsi ZA, Razorožitev TO RS, Uniforme TO in takratne milice ter prisluhnili kratkemu predavanju o procesu demokratizacije in osamosvojitve Republike Slovenije.

Muzej Združenja VSO je odprt ob torkih in četrtkih od 10.00, do 14.00 in ob sredah med 13.00 in 17.00. Vabljeni!

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Predstavitev knjige v Celju

12. marec 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V petek, 9. marca, je v Župnišču cerkve Svetega Duha v Celju v soorganizaciji z Ženskim odborom SDS Celje potekala predstavitev knjige »Stavka, ki je iztirila rdeči režim«. Pogovorni večer je moderirala mag. Jelena Konda, predsednica ŽO SDS Celje.

Uvodoma so navzoče pozdravili predsednik SDS odbora v Celju Leon Podlinšek, predsednik Občinskega odbora VSO Celje Vančo Tegov, dolgoletna predsednica SDS Celje Fanika Vodopivec, svetnica MO Celje Karmen Kozmus in poslanec v DZ RS dr. Vinko Gorenak.

Pred stavko SSOSI (sindikat strojnega osebje Slovenije in Istre) je bilo nekaj stavk, ki se sicer niso smele imenovati tako, ampak »spontane občasne krajše ustavitve dela«, z namenom opozarjanja na nezadržno padanje standarda prebivalstvu. Ekonomska podlaga tistega časa je bila zelo slaba, nekdanja država je bila pred bankrotom. Slavko Kmetič je prvi v nekdanji državi, ki se je podpisal kot predsednik stavkovnega odbora pod objavo in napovedano stavko. Kmetič je spomnil, da je preprečitev mitinga zelo pomemben dogodek, ki se lahko postavi ob bok posvetu v Poljčah in ostalim velikim dogodkom. Dejal je tudi, da je policija popolnoma minimizirala ali prezrla vlogo železnice in njenih sindikatov in sindikalistov, čeprav je ta vloga bila v resnici odločilna.

Zanimive so okoliščine nastajanja te knjige, ki jih je orisal novinar in soavtor knjige Gašper Blažič. V času Janševe vlade 2004-2008 so se začele proslavljati in obeleževati dogodki, ki so na direkten in indirekten način prispevali ter pospeševali korake k dokončni osamosvojitvi, kar je povsem normalno za mlado državo ter za krepitev samozavesti državljanov.

Večeru je dalo vsebino in dušo tudi to, da vedno in ob vsaki priložnosti izvemo nekaj, kar nam zbistri pogled in utrdi razmišljanja, da je bil čas pravi za začetek sprememb. Osamosvojitev smo izvedli, dokončno osvoboditev v vseh ozirih pa še ne. To je naloga vseh delujočih generacij, domoljubnih in delujočih v naši družbi, ki jim je mar za Slovenijo.

Občinski odbor Združenja VSO Celje

Tretji simpozij ''Vzpostavimo pravno in pravično državo''

8. marec 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 7. marca, je v Muzeju VSO potekal tretji od štirih simpozijev v soorganizaciji Zbora za republiko in Združenja VSO. Na tretjem simpoziju so razpravljavci razpravljali o slovenskem pravosodju od časa osamosvojitve naprej ter o pravni in pravični državi, kakršna bi Slovenija morala biti. Uvodni pozdrav je zbranim namenil moderator večera dr. France Cukjati.

Prvi razpravljavec dr. Lovro Šturm je spregovoril o problematiki šolstva, ki daje prevelik poudarek zgolj maturitetnemu uspehu, kar ni dobro za nadaljnji študij prava. Šturm je govoril tudi o pomenu pravice do poštenega sojenja, pravici do pristnega in nepristranskega sojenja, kar bi z ustavo določena pravna država morala zagotavljati.

Drugi razpravljavec dr. Mitja Deisinger je spomnil, da bi bile poleg reform v sodstvu nujne spremembe tudi na področju zdravstva in Slovenske vojske. Deisinger je omenil primer Zakona o stavki, ki je še iz časov SFRJ in da imamo tak predpis že celo obdobje od osamosvojitve. Ostanke starih ureditev, vse zakone izpred osamosvojitve, bi bilo potrebno anulirati in zamenjati z novimi.

Tretji razpravljavec dr. Ernest Petrič je spregovoril o pogledu na slovensko pravno državo po devetih letih prakse na Ustavnem sodišču. Pravna država je država, v kateri vlada pravo. Pred zakoni so vsi enaki. Šli smo iz Jugoslavije, Jugoslavija pa še ni šla iz Slovenije. Ob tem je dr. Mitja Deisinger menil, da enotna sodna praksa ni edina stvar, ki jo moramo zagotoviti. Privilegiranje nekaterih in diskriminacijo drugih je v demokratični družbi treba izločiti iz misli in dejanj. V nadaljevanju je dr. Ernest Petrič spregovoril o razumevanju prava, da naj sodstvo ne bo dekla oblasti. »Bistvo prava je pot do pravičnosti. Pot je poštenje. Pravna družba je tek na dolge proge, pomembna je tudi izobraženost.« 

Četrti razpravljavec akademik dr. Janko Kos pa je spregovoril o vlogi in pomenu Srednje Evrope, kjer so danes skoncentrirani narodi z najmočnejšo zavestjo: Madžarska, Češka, Poljska.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Drugi simpozij ''Več politične zavesti - samo eno domovino imamo''

1. marec 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 28. februarja, je v Muzeju slovenske osamosvojitve potekal drugi od štirih simpozije v soorganizaciji Združenja VSO in Zbora za republiko. Naslov drugega srečanja, ki ga je moderiral dr. France Cukjati, je bil »Več politične zavesti - samo eno domovino imamo«.

Razpravljavci drugega simpozija so bili zgodovinar prof. dr. Vasko Simoniti, zgodovinar prof. mag. Jure Emeršič, primarij Janez Remškar, dr. med, ter psiholog dr. Janez Mlakar.

Prvi razpravljavec dr. Vasko Simoniti je spregovoril o evropski stvarnosti, ki nekatere navdaja s strahom, druge s samozavestjo. Zahodni Balkan je postal svet, v katerem se je delalo vse tako, da se ni nič spremenilo. Komentiral je tudi razgradnjo demokratičnih vrednot na Slovenskem. Izpostavil je problem umanjkanja medijske svobode, problem pravosodja in Slovenske vojske. Ob tem je dejal, da potrebujemo več politične zavesti in samozavesti ter aktivnih državljanov, ki se zavedajo, kaj je domovina in država?

Mag. Jurij Pavel Emeršič, prav tako zgodovinar, je spregovoril o problematiki šolstva v Sloveniji, popačenem pogledu na zgodovino ter posledično nujnost revizije zgodovinopisja.

Tretji razpravljavec primarij Janez Remškar je razmišljal o stanju zdravstva in čakalnih vrstah v Sloveniji. Podal je tudi predloge za reforme v zdravstvu: sprememba sistema izbiranja študentov medicine, določitev mreže zdravstvene službe, uvedba preverjanja kakovosti zdravstvenih storitev in objavljanje rezultatov na spletnih straneh, reorganizacija sistema zavarovanja, ureditev koordinacije med zdravstvenimi nivoji in med specialnostim, določitev standardov, cen in nadzora, ter sprememba zavodov v javne gospodarske službe.

Zadnji razpravljavec, dr. Janez Mlakar, je analiziral delitev pojmov levica in desnica, ki je v postsocialističnih družbah obrnjena na glavo, zato nas Zahod večkrat ne razume. »Levica vlada iz ozadja, zato potrebuje slamnate predsednike, ki sami ne vedo, kaj bi počeli, da bi delali, kar ozadje zahteva. Kvaliteta desnice je, da želi delati s posamezniki, jim zaupa, a hkrati od njih zahteva odgovornost.«

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Prvi simpozij ''Kako končati tranzicijo in vzpostaviti demokracijo?''

22. februar 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 21. februarja, je v Muzeju slovenske osamosvojitve v soorganizaciji z Zborom za republiko potekal prvi od štirih simpozijev z naslovom »Kako končati tranzicijo in vzpostaviti demokracijo?«. Na prvem simpoziju so bili razpravljavci dr. Andrej Umek, Aleš Hojs, dr. Andreja Valič Zver in dr. Dimitrij Rupel, moderator pa je bil dr. France Cukjati.

Dr. Andrej Umek se je v svojem referatu zavzel za več gospodarske svobode in gospodarstvo, ki je kompatibilno z osnovnimi človekovimi pravicami. "Za svobodno gospodarstvo je treba nujno reformirati davčni sistem, ki nam bo zagotovil konkurenčnost na evropskem trgu".

Predsednik Združenja VSO Aleš Hojs je spregovoril o problematiki Slovenske vojske. Hojs je navedel primere bojev v zgodovini, iz katerih je jasno razvidno, da varnostno-obrambni sistem ni mogoče izboljšati le z višjimi sredstvi. Eden boljših primerov je vojna za Slovenijo, kjer za zmago Slovencev denar ni igral vloge. Še danes množica narodov v svetu ni nacija, mi smo si to izborili v osamosvojitveni vojni 1991.

Dr. Andreja Valič Zver je spregovorila o spravi v slovenski družbi. Dejala je, da EU temelji na vrednotah demokracije in pravne države. Manjka nam refleksije, kdo smo. Evropa bo obstala na teh vrednotah, ali pa je ne bo. Kdor prihaja v Evropo, mora evropske vrednote spoštovati.  "Osnova za spravo je pravna država: pravica vedeti, pravica do poprave krivic, pravica do zakonitosti, zagotovilo neponavljanja". Slovenija ima 12.000 pogrešanih oseb, za katere ni mrliških listov. Opozorila je tudi, da je narobe, da praznujemo napačne dogodke in prelomnice in da imamo postavljene spomenike morilcem. V Sloveniji nimamo spomenika, ki bi obeleževal spomin na žrtve nedemokratičnega komunističnega režima, kot ga imajo na Madžarskem, Češkem, Slovaškem, Poljskem,... imamo pa spomenike, ki nič ne povedo, npr. Teharje, ali pa vse pomešajo, npr. Spomenik žrtvam vseh vojn v Ljubljani. Lustracija po demokratičnih spremembah v Sloveniji ni bila izvedena, ker Demos za to ni imel moči. A za lustracijo ni prepozno. Npr. v Nemčiji in na Češkem le-ta še vedno poteka. Ampak tam je na voljo arhivsko gradivo nekdanje komunistične tajne politične policije.

Dr. Dimitrij Rupel je spregovoril o starem in novem režimu. Izpostavil je dve hipotezi: Komunistični novi razred, ki je prevzel oblast po 1942, ni imel pomislekov glede lustracije. Novi demokratični režim (1991) ni oblikoval novega razreda. Prepričan je, da sta demontaža Slovenske vojske in diplomacije zaskrbljujoči.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

TRENING STRELJANJE NA MAČKOVCU

V soboto, 17. februarja 2018 je na strelišču Mačkovec, v okviru Zveze za precizno in dinamično streljanje, Strelsko društvo Ljubljana organiziralo zimski trening streljanja s puško na velike razdalje, ki so se ga udeležili tudi SD VSO. Trening je prinesel dragocene izkušnje streljanja v zimskih pogojih.  

SD VSO

Osamosvojitev Slovenije in njena vključitev v evropske integracije

15. februar 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 15. februarja, je v Muzeju slovenske osamosvojitve potekal pogovorni večer z naslovom »Osamosvojitev Slovenije in njena vključitev v evropske integracije«, na katerem so sodelovale evropska poslanka ELS Patricija Šulin, asistentka evropske poslanke, prof. zgodovine in teologije ter svetnica MO Celje Karmen Kozmus ter podpredsednica Združenja VSO in večletna profesorica angleščine in nemščine ter ravnateljica Mojca Škrinjar. Na pogovornem omizju so gostje spregovorile o domoljubju doma, v Evropi in v izobraževalnih ustanovah. Spomnile so se dogodkov iz časa osamosvojitve, kakor so jih same doživljale ter trenutkov mednarodnega priznanja Republike Slovenije leta 1992.

Patricija Šulin je omenila, da je ob 25. obletnici slovenske osamosvojitve pripravila razpravo o slovenski osamosvojitvi v Evropskem parlamentu, pa tudi sicer se trudi, da z delom v Evropskem parlamentu pripomore k promociji slovenske osamosvojitve, slovenske kulture, maternega jezika in običajev. Pravi, da so Slovenke in Slovenci v svetu sicer zelo cenjeni in spoštovani, žal pa zunanja slovenska politika v zadnjem času meče slabo luč na nas.

Karmen Kozmus je nekaj časa poučevala na Gimnaziji v Mariboru in je zato spregovorila o stanju poučevanja o osamosvojitvi in na splošno o domoljubnih vsebinah v učnih načrtih pri predmetu zgodovina. Izpostavila je nekaj primerov dobre prakse. Kozmusova se je spomnila tudi obdobja osamosvojitve, njen oče je bil takrat pripadnik Teritorialne obrambe: ''Vedno sem bila ponosna na to, da sem hči Slovenca, ki se je boril za domovino.''

Mojca Škrinjar je spregovorila o domoljubju: ''Domoljubje pomeni navezanost, čustvo - to ne more biti omejeno na šolski predmet, domoljubje mora biti način življenja." Dejala je tudi, da imajo mladi premalo možnosti, da bi izrazili svojo ustvarjalnost, da nimajo priložnosti, da bi si nekaj ustvarili in da zato odhajajo v tujino. O mednarodnem priznanju pa je dejala: "Ko je bila Slovenija mednarodno priznana in je pred stavbo Organizacije združenih narodov zaplapolala slovenska zastava, sem se prvič počutila resnično varno."

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Od prvih večstrankarskih volitev in plebiscita, do samostojne Slovenije

14. februar 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 14. februarja, je v Muzeju slovenske osamosvojitve v Ljubljani potekal pogovorni večer na temo prvih večstrankarskih volitev 1990. Gost večera dr. Lovro Šturm je spregovoril o pripravah na prve večstrankarske volitve, ki so bile sicer svobodne, niso pa bile poštene, ter o plebiscitu o samostojnosti Republike Slovenije. Spomnil je, da so bili ključni zakoni za izvedbo osamosvojitve sprejeti s pičlo večino (1 ali 2 glasova) v zgodnjih jutranjih urah in če tega ne bi bilo, ne bi bilo osamosvojitve. 

Pogovor je moderiral predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, dogodka pa sta se udeležila tudi podpredsednik Združenja VSO Franci Feltrin in generalni sekretar dr. Božo Predalič. Dr. Lovro Šturm je Muzeju slovenske osamosvojitve v trajno hrambo izročil spominske značke in pisemske ovojnice z žigom, ki so izšle v času plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve