Novice

ODKRITJE OBELEŽJA ALOJZU GAUBETU

V četrtek, 24.6.2021 smo v Radencih na križišču ulice Slovenske osamosvojitve in Kajuhove odkrili spominsko ploščo Alojzu Gaubetu, ki ga je okupatorska JLA ustrelila v hrbet. Na slovesnem odkritju obeležja je bil navzoč minister za notranje zadeve in predsednik VSO Aleš Hojs, ki je nagovoril zbrane. Dogodka so se udeležili tudi praporščaki VSO.

 

E4qfsSSXoAUFwVP 1

 

Združenje VSO

SESTRELITEV HELIKOPTERJA V MAHU PRI IGU

V nedeljo, 27.6.2021 je v Mahu pri Igu potekala obeležitev sestrelitve agresorskega helikopterja JLA v Mahu pri Igu 1991. Dejanje je bilo ključnega pomena za zavarovanje ižanskega okoliša in tudi pomemben mejnik v času vojne za Slovenijo. Uvodoma sta zbrane pozdravili generalna sekretarka VSO ter predsednica VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica, Simona Pavlič ter poslanka v DZ RS in Članica Glavnega odbora VSO Alenka Jeraj. Slavnostni govornik je bil Zoran Dernovšek Raketka. 27. junija leta 1991 je Zoran Dernovšek kot pripadnik Teritorialne obrambe RS in vrhunsko izurjeni strelec s protiletalskim raketnim sistemom Strela 2M sestrelil prvi sovražni helikopter v konfliktu na tleh nekdanje Jugoslavije. Po tridesetih letih se spominja usodnega dne sestrelitve helikopterjev JLA. Nedvomno gre za enega najpomembnejših trenutkov slovenske osamosvojitve, ki je odločilno vplival na potek dogodkov. Dernovšek je spregovoril o dogajanju 27.6.1991: Čakal sem, da se je helikopter umaknil z Iga, takrat sem izstrelil. Slovensko nebo nad Igom je bilo osvobojeno prvo, za tem ni bilo več preletov agresorskih letal. V vojni smo dokazali, da hrabre spremlja sreča. Ali kot je dejal general JNA Aksientijević: "Ko je raketa zadela, sem vedel, da je konec Jugoslavije". V kulturnem programu so nastopili Stiški kvartet. Navzoči so bili tudi praporščaki VSO. Prireditev je povezovala Helena Bartol Svete.

 

IMG 7121

 

IMG 7126

 

VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica

DOGODKI DAN PREJ V VRHPOLJU 1991

V soboto, 26. Junija 2021 je v Vrhpolju pri Vipavi potekala obeležitev  dogodkov Dan prej, odpor domačinov, ki so 26.6.1991 goloroki zaustavili agresorske tanke pred prodorom v osrčje Slovenije. Obeležitev smo pričeli s himno RS in dvigom slovenske zastave, ki jo je dvignila častna četa Slovenske vojske. Nadaljevali smo s sveto mašo za domovino, ki jo je daroval koprski škof msgr. Jurij Bizjak. V nadaljevanju prireditve je sledil kulturni program z nastopajočimi osnovnošolci podružnične šole Vrhpolje, ki so recitirali domoljubne pesmi, Mešani cerkveni pevski zbor Vrhpolje ter Pihalni orkester Vrhpolje. Himno je zapela Lejla Irgl. Uvodoma je zbrane nagovoril župan občine Vipava Goran Kodelja, ki je poudaril, da je samostojnost največji dosežek slovenskega naroda. Izrazil je navdušenje, da je v letošnjem letu, ko praznujemo tridesetletnico osamosvojitve, vsem akterjem dogajanja v Vrhpolju 26.6.1991 podelil najvišje občinsko priznanje. Sledil je kratek nagovor Martina Groznika, akterja Dan prej, ki je dejal “Dve minuti tistega dne sta bili dolgi. Bili smo dolžni to naredit, upreti se agresiji JLA, brezpogojno. Nihče ni pomislil, kaj bi se lahko zgodilo. V tem je veličina. Pokazali smo vsem ostalim, kako se upreti. Imamo jo Slovenijo, dajmo jo čuvat’.” Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Vlade RS Janez Janša, ki je izpostavil pogum in srčnost Primorcev: »Vrhpoljci v imenu nosite izjemno sporočilo. Polje je simbol rodovitnost. Vipavska dolina je v vseh smislih eno izmed najbolj zdravih predelov Slovenije. Bog živi Vipavsko dolino in Slovenijo.  Ko sem prišel sem v Vrhpolje sem videl zelo veliko slovensko zastavo. Čestitke! V njenih barvah se lahko vsi prepoznamo. Naši simboli si zaslužijo spoštovanje vseh. Za ta grb in zastavo so ljudje pred 30 leti umirali. Naši rojaki po svetu so nadomestili ta diplomatski manko. Imeli so težko delo, ker so morali tujcem razlagati o državi, ki je komaj nastala in simbolih, ki so jih videli prvič.« Ob sklepu dogajanja sopredsednik VSO Aleš Hojs ter predsednik VSO Severna Primorska Oton Filipič in predsednik VSO Vipava, Ajdovščina Milan Poljšak položili venec slave k obeležju v spomin na dogodke Dan prej. Prireditve so se udeležili tudi praporščaki VSO ter prapor veteranskih organizacij in gasilcev.

 

IMG 7097

 

VSO Severna Primorska

UDELEŽBA PRIPADNIKOV UNIFORMIRANE ENOTE VSO SEVERNA PRIMORSKA NA PRISEGI VOJAKOV SV V VIPAVI

V petek, 11.06.2021 smo se predstavniki VSO Severne Primorske udeležili slovesne prisege vojakov SV. generacije "FEBRUAR 2021" na usposabljanju v VEŠČINSKEM CENTRU SV v Vipavi. Srečali smo se z dosedanjim in novim Poveljnikom Veščinskega Centra, kakor tudi z Ministrom za Obrambo g. Matejem Toninom.

 

199664111 2989826004665609 6020801821597358436 n

 

New Project-3

 

VSO Severna Primorska

 

MEDVEDJEK 1991 - 2021

Na Medvedjeku je v torek, 15.6.2021 potekala spominska svečanost v spomin na bitko na Medvedjeku 1991. Član predsedstva VSO Slavko Kmetič je položil venec slave v spominskem parku Medvedjek. Ana Zagožen, članica Glavnega odbora VSO je povedala, da je vojna za Slovenijo odkrila na tisoče junakov in da šolah dajejo premalo poudarka na temo osamosvojitve. Kmetič pa je dejal, da to ni bila operetna vojna. "Imamo izjemen primer, da je vojska napadla lasten narod. Demos, ki je imel v programu osamosvojitev, je imel polno podporo naroda. Hvala vsem, ki so dali življenje za samostojno Slovenijo, hvala vsem, ki to spoštujete!"
 
Slovesnosti se je udeležil tudi poslanec v DZ RS Janez Moškrič, ki je dejal: "Vrednote osamosvojitve so pomembne in za te živim in tudi ta vlada živi iz teh vrednot. Na to sem ponosen."
Slovesnosti so se udeležili tudi praporščaki VSO. Z domoljubno besedo je zbrane nagovoril pesnik Igor Pirkovič. 
 
"Ko domovina pokliče
in kadar te rabi,
le eno te prosim,
na njo ne pozabi." (I. Pirkovič)
 
Nagovor Ane Zagožen objavljamo v celoti - preberete ga lahko tukaj
 
 
 
IMG 6695
 
Združenje VSO

MEDVEDJEK 1991 - Nagovor

Nagovor Ane Zagožen:
 

Govor VSO 15.6. 2021, Medvedjek

Letos obeležujemo 30 obletnico samostojnosti Slovenije. Slovenija je bila v letih 1990 in 1991 v svojih prizadevanjih za osamosvojitev mednarodno kar malo osamljena. Čas, ko smo se borili za samostojno Slovenijo, je dragoceni čas, ki ga premalo poudarjamo in se nanj spominjamo. Prav tako premalo poudarjamo in cenimo dejanja vseh tistih fantov, ki so se zavedali, da se je za Slovenijo potrebno boriti in so za domovino tvegali svoja življenja. Niso vedeli, koliko časa bodo trajali oboroženi spopadi, a vendarle so se ljudje odzvali v boj in plačali tudi ceno trpljenja svojih družin in ker je JLA bila takrat najmočnejša armada v Evropi, bi takratno vojno lahko tudi izgubili. Kaj bi sledilo, si lahko le predstavljamo. Za državo, ki jo imamo danes, so bila izgubljena tudi življenja. Nova država je bila rezultat vizionarstva nekaterih ljudi in neposrednih naporov in prizadevanj mnogih. Brez njihovega dela, izpostavljanja, tveganj in prizadevanj Slovenija danes ne bi bila samostojna in mednarodno priznana država. 

In prav tukaj, pred natanko 30. leti je 27. junija 1991 Teritorialna obramba (TO) ustavila oklepno kolono agresorske Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Z bitko pri Medvedjeku je bil preprečen prihod jugoslovanskih oklepnikov v Ljubljano. Največ žrtev je zahteval napad jugoslovanskih letal na barikado. Na prvo oviro so naleteli pri Novem mestu, a so jo prebili, druga ovira jo je pa čakala na stari cesti med Trebnjem in Ivančno Gorico, pri kraju Medvedjek. Slovenske obrambne sile so si pri Medvedjeku postavile barikado iz tovornih vozil in ta je ustavila prodirajočo kolono jugoslovanskih oklepnikov. 27. junija je pri obrambi barikad sodelovalo skoraj 400 pripadnikov teritorialne obrambe in policije, 28. junija je teritorialna obramba napadla blokirano kolono jugoslovanske vojske, kateri so nato v letalskem napadu napadle barikado. 

 

Napad jugoslovanskih letal na tovornjake, ki so bili v barikadi, je bil najbolj smrtonosen posamični napad v času desetdnevne vojne. Med letalskim napadom je bilo ubitih več voznikov tovornjakov (7), nekaj jih je bilo ranjenih (6), življenje je izgubil tudi pripadnik teritorialne obrambe in gospodar kmetije Anton Kotar. Poškodovanih je bilo tudi nekaj hiš v okolici. 

 

Z umikom zadnjega vojaka JLA je Slovenija obvladovala svoje ozemlje in s tem izpolnila ključni pogoj za mednarodno priznanje. Danes, ko je minilo 30 let odkar smo si izborili samostojno, suvereno in demokratično samostojno Slovenijo, smo še vedno priča poveličevanju dogodkov iz prejšnjega sistema, ki je nasprotoval človekovim pravicam. Prav tako je žalostno in kar malce poniževalno, kako so privilegirani borci NOB, namesto, da bi prav posebno častno mesto v družbi priznali vojnim veteranom vojne za Slovenijo in jim dvignili pravice. Šele v zadnjem času potomci padlih za Slovenijo prejemajo neko priznanje in odškodnino.

 

Vojna za Slovenijo je takrat odkrila na tisoče junakov v slovenskem narodu. V boj so odšli zaradi ljubezni do domovine, da branijo svojo zemljo, dom in vero. V šolah o tem delu zgodovine premalo učijo, zato mladi danes vojne za Slovenijo ne jemljejo dovolj resno in bistveno je, da se v glave mladih zopet naselijo vrednote demokracije in dragocenosti nacionalne države. Besede, ki podcenjujejo takratno vojno za Slovenijo, žalijo ljudi, ki so umrli, žalijo ljudi, ki so takrat izgubili svoje premoženje, in žalijo vse, ki so v takratni vojni sodelovali. 

Pravilno in častno je obeleževati te dogodke, se ponosno spominjati na enkratna in neponovljiva dejanja in prav je, da te dogodke obeležujemo tudi v poduk, da se te vojne grozote ne bi ponovile. 

 

Ana Zagožen

Glavni odbor VSO

OBELEŽITEV ZAČETKA PROCESA PROTI ČETVERICI JBTZ

Delegacija VSO je v ponedeljek, 31.5.2021 obeležila začetek procesa proti četverici JBTZ. Na ta dan 1988 je slovenska služba državne varnosti in vojaška varnostna služba zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti sinhronizirano aretirala Janeza Janšo, tedanjega komentatorja Mladine, in Ivana Borštnerja, tedanjega zastavnika JLA. "Ob branju in analiziranju dokumenta sem ugotovil, da je vojska začela načrtovati tiste korake, ki so običajno predhodnica represije v neki državi. Bil sem prepričan, da predvidene aktivnosti skupaj z reorganizacijo JLA, predstavljajo veliko nevarnost za slovenski narod", je dejal Borštner v knjigi 25 let kasneje. Proces je sprožil slovensko pomlad, odločilne demokratične procese, ki so zavrteli celotno kolesje in odločilno vplivali tudi na osamosvojitev RS. Delegacija je položila cvetje pri spominski plošči na Roški cesti, prebrana je bila pesem Igorja Pirkoviča o slovenski pomladi. Prebrani so bili tudi odlomki iz knjige 25 let pozneje, delegacija pa si je ogledala tudi razstavo o JBTZ v Muzeju VSO.

 

IMG 6284

 

Združenje VSO

 

 

 

DOMOLJUBNA OBELEŽITEV TIGR 13.MAJ

Članica Glavnega odbora VSO ter svetnica MOL Ana Zagožen se je v četrtek, 13. maja 2021 udeležila spominske slovesnosti na Mali gori pri Ribnici. Proslava je potekala v spomin na prvi spopad z okupatorjem v času okupacije na slovenskem ozemlju 13. maja 1941. Sveto mašo je vodil Janez Juhant, na slovesnosti, pa so spregovorili Vili Kovačič, Vitomir Gros, Borut Rutar. Gros, poslanec 1990-1992 je spregovoril o slovenski osamosvojitvi in naredili analizo do današnjega časa, Rutar pa je spregovoril o domoljubju in slovenskem zgodovinopisju. Zagožnova je položila venec slave. 

 

IMG 6334

 

Združenje VSO

GLAS DOMOVINE - SPLETNA IZDAJA ŠT. 45

 

gd-45

Izšla je 45. izdaja spletnega časopisa GLAS DOMOVINE.

ZAČETEK FORMIRANJA MSNZ

V ponedeljek, 17.5.2021 je delegacija VSO obeležila 31. letnica nastanka Slovenske vojske. Po razorožitvi TO SRS je bil edini logičen in ključen odgovor na to dejanje vzpostavitev nove formacije, ki bi bila sposobna zavarovati osamosvojitev in se upreti potencialnim zunanjim sovražnikom. Zibelka Manevrske strukture narodne zaščite je občina Kočevje, saj je tu vzniknila ideja o formaciji obrambne sile, tu so delovali "uporniki z razlogom". Pri obeležju MSNZ na občini Kočevje je venec slave položila Ana Zagožen, članica Glavnega odbora VSO. Srečko Gabrič in Mihael Petrovič, upornika z razlogom Društva MORiS Kočevska reka sta nas popeljala po poteh MSNZ v Kočevju in nam orisala dogajanje v maju 1990 in formiranju MSNZ tudi na lokalni ravni.

 

nov4IMG 6016

 

Združenje VSO

30 LET OSAMOSVOJITVENIH DOGODKOV NA PTUJU

Na Ptuju na Vičavi je odbor VSO pod vodstvom veterana Antona Krajnca posadil lipo v spomin na osamosvojitvene dogodke na Ptuju. V soboto, 22. 5. 2021 smo se zbrali pri lipi, da bi slovesno zalili lipo v spomin na osamosvojitvene dogodke na Ptuju.

 

Na Ptuju živi in deluje Boris Fras, ki je prvi ranjenec v aktivnostih za samostojno in neodvisno Slovenijo. Iz utemeljitve predsednika RS Boruta Pahorja, ki je Borisu Frasu ob 25 -letnici Pekrskih dogodkov leta 2016 podelili častni znak svobode Republike Slovenije: V torek, 24. maja 1991, je bil Boris Fras napoten, da skupaj s sodelavcem odklopi iz elektrodistribucijskega omrežja ptujsko vojašnico. Ko je delo že skoraj opravil, je izza vojašniške ograje nanj začel streljati vojak JLA. Boris Fras je padel. Ranjen je bil v koleno. Zavlekel se je v bližnjo hišo, kjer sta mu prvo pomoč nudili dve mladoletni osebi. Toda vojaki jugoslovanske armade niso odnehali. Obkolili so hišo in zahtevali njegovo predajo. Da ne bi ogrozil ljudi, ki so mu požrtvovalno pomagali, je zapustil hišo in obležal pred vhodnimi vrati. Ko so prispeli reševalci in ga je zdravnik obvezal, vojaki niso dovolili, da se prepelje v ptujsko bolnišnico. Skušali so ga izvleči iz vozila, češ da ga bodo odpeljali v vojaško bolnišnico z vojaškim sanitetnim vozilom. Toda Boris Fras se je uprl in jim ga ni uspelo izvleči. Tudi miličniki, ki so prispeli na kraj dogodka, niso dovolili, da bi ga odpeljali. Oficir JLA je zato Borisu Frasu na glavo prislonil pištolo in mu zagrozil, vojaki in oficirji JLA pa so hkrati obkolili miličnike in reševalno vozilo. Šele ko so se zbranim pridružili še drugi vojaški oficirji, so oficirji po pogovorih vendarle popustili in pristali, da je reševalno vozilo ranjenca odpeljalo v ptujsko bolnišnico. Pred tem dogodkom je bil Boris Fras športnik. Po njem je postal trajni invalid. Prej je bil petnajst let motokrosist. Potem je lahko uporabljal le še posebej prirejeno kolo, a je ostal dejaven. Še naprej je požrtvovalno delal za družbo Elektro Maribor, bil je med soustanovitelji Združenja vojnih invalidov 91.Z izpolnitvijo zadane naloge je Boris Fras izpričal neomajno privrženost slovenski domovini. Klonil ni niti pred puškino cevjo. Pokazal je pogum in odločenost dati svoj prispevek k obrambi plebiscitno izražene volje slovenskih državljanov, da zaživijo v samostojni slovenski državi." Mesto, kjer je bil zadet Boris Fras, smo si tudi ogledali, prav tako prostore nekdanje vojašnice Ptuj, ki je danes Šolski center Ptuj.

 

Zbrane so nagovorili vodja iniciative za posaditev lipe in veteran osamosvojitvene vojne Anton Krajnc, član predsedstva VSO Slavko Kmetič, generalna sekretarka VSO Simona Pavlič, poslanec v DZ RS Jožef Lenart in ravnatelj Šolskega centra Ptuj Rajko Fajt. Fajt se je v nagovoru, med drugim, zahvalil takratnemu ministru in aktualnemu EU poslancu dr. Milanu Zveru, da se je del nekdanje vojašnice lahko spremenil v šolski center. Slavko Kmetič je v nagovoru spomnil na pomen Demosa v času osamosvojitve in da je tudi danes potrebno narediti vse, da bo ta država ostala demokratična. Izrazil je veselje nad domoljubi s Ptuja. Poslanec DZ RS Jožef Lenart, pa je dejal: Povsod ponosno povejmo, da smo Slovenci! Govor Antona Krajnca objavljamo v celoti:

 

Spoštovani!

Dovolite mi, da ob današnji svečanosti, v imenu organizatorja spregovorim par besed. Najprej vas vse lepo pozdravljam in se zahvaljujem, da ste se odzvali povabilu. Posebej v naši sredi pozdravljam naše goste iz Ljubljane. Opravičil bi gospoda Borisa Frasa, upokojenega elektrikarja, ki je bil prvi ranjenec naše osamosvojitvene borbe. Gospod bi se dogodka zanesljivo udeležil, vendar ima prav danes v Ljubljani kegljaško tekmo, ker je še vedno zelo aktiven športnik. Z veseljem pa bo prišel ob kakšni drugi priložnosti.

 

Spoštovani!

Letos praznujemo 30. jubilej naše samostojne države Slovenije. zato smo se zbrali tukaj, da ob posajeni lipi, ki predstavlja naš slovenski simbol, počastimo ta svečani jubilej. Tistih časov se s ponosom spominjamo. Ponosni smo na naše hrabre državljane, ki so se zoperstavili veliko močnejšemu nasprotniku. Ponosni smo, da smo uresničili sanje naših prednikov, da imamo svojo državo, v kateri lahko sami odločamo o svoji usodi. Nihče nam tega ne bo vzel.

 

Spoštovani!

Pred 30-imi leti je bila na tem območju kasarna JLA. Armada, ki se je imenovala ljudska, pa se je zaradi zaslepljene ideologije, v ključnih trenutkih, obrnila proti svojemu narodu. Našo osamosvojitev so hoteli s silo preprečiti. Zaslepljeni oficirji JLA so slepo izvrševali ukaze takratnega partijskega vodstva. Zato je prišlo, dne 24. maja 1991, v tej kasarni do streljanja na civilista električarja, gospoda Borisa Frasa, ki je bil pri tem težko ranjen v koleno. To nasilje nad nedolžnim civilistom pa nas ni prestrašilo. Nasprotno, lahko rečem, da je bil ta dogodek samo dodatna vzpodbuda, da se tej agresiji zoperstavimo z vsemi silami. Naš boj ni bil zaman, saj je zadnji vojak JLA, za vedno zapustil slovensko ozemlje 25.10.1991, ki ga od takrat naprej obeležujemo kot praznik Dneva suverenosti.

 

Spoštovani!

Uresničili smo torej naše dolgoletne sanje. Že 30 let živimo v samostojni domovini. Sedaj imamo svojo vojsko, ki je res ljudska. V njej so naši fantje in dekleta, ki se zavzemajo za mir po celem svetu. Na tem območju ni več tujih vojakov. Namesto rezkih vojaških ukazov se sliši razposajen smeh dijakov in dijakinj srednješolskega učnega centra Ptuj, v katerem si naša mladina nabira znanje za lepšo bodočnost. Od danes naprej bo tukaj rastlo slovensko drevo. Vonj po smodniku bo vsako pomlad zamenjal vojn cvetoče lipe. Nihče nam ne bo ukazoval na naši zemlji. Imamo svoje korenine, kot lipa, ki smo jo tukaj posadili ali kot pravi naš general in pesnik Rudolf Maister: Bratje, naša pomlad gre iz tal, bistra kot burja, močna kot val.

 

Ob tej priložnosti bi se rad posebej zahvalil za pomoč pri izvedbi projekta ravnatelju šolskega centra, gospodu Rajku Fajtu, vrtnarstvu Kovačec iz Žamenc, ki je lipo posadilo ter generalni sekretarki Simoni Pavlič za pomoč pri pridobivanju dokumentacije in dovolilnic.

 

nov3IMG 6082  nov3IMG 6091

 

Hvala za pozornost!

VSO Ptuj, Destrnik

30 LET - PRVA SMRTNA ŽRTEV OSAMOSVOJITVENEGA PROCESA

Dne 24.5.1991 je pod kolesji agresorske JLA umrla prva žrtev osamosvojitvenega procesa Josef Šimčik. Dan prej je JLA s tanki obkolila 710. Učni center TO v Pekrah, kjer se je usposabljala prva generacija slovenskih nabornikov; začel se je oborožen odpor za slovensko samostojnost in neodvisnost. Dogajanje v Pekrah je imelo velik simbolni pomen. Pokazalo je resen namen prebivalcev Peker in Maribora, da bomo plebiscitarno voljo naroda tudi dejansko izvedli in zavarovali. Pekre pa so bile tudi prvo neposredno merjenje moči agresorske JLA ter slovenske vojske in policije.

 

novica2IMG 6164

 

Delegacija VSO Maribor je v spomin na Pekrske dogodke in v počastitev spomina na prvo smrtno žrtev, Josefa Šimčika in v spomin na Borisa Adama in Roberta Hvalca položila venec slave. Navzoče so nagovorili predsednik odbora VSO Maribor Stane Kodba, predsednik pokrajine VSO Vzhodna Štajerska Jožef Šterman ter člana predsedstva VSO: nekdanji predsednik Slavko Kmetič ter poslanec v DZ RS Franci Breznik. Kodba je povedal o spominih na tisti čas 24. maja 1991, ki mu je bil tudi sam priča. Franc Breznik je opomnil, da če bi bili normalna demokracija, bi danes tu stalo tisoče mladih ljudi, ki bi slavili svoje junake. Kmetič pa je dejal, da Slovenci nismo razklani med seboj, da nas želijo razdelit tisti, ki jim demokratičnost ni vrednota. Hvala pogumnim Mariborčanom, ki so dokaz, da je narod stal za projektom osamosvojitve. Breznik pa je zaključil z mislijo: Maribor je obdan s svetlimi zgledi poguma in domoljubja. Od bl. Antona Martina Slomška do generala Rudolfa Maistra in očeta osamosvojitve dr. Jožeta Pučnika ter vseh pogumnih Mariborčanov, ki so se goloroki uprli agresiji JLA. Bog živi Slovenijo!

 

VSO Maribor

MAJSKA SLAVNOSTNA SEJA VSO LAŠKO

Tudi majska seja predsedstva OO VSO Laško (17. maja) je bila slavnostna. Pred mesecem, ko naša država praznuje okroglo, 30-.obletnico svoje državnosti, so se člani predsedstva spomnili aprilske Javne tribune pisateljev leta 1988, kjer so bile predstavljene teze za novo slovensko zastavo. To temo in svoje videnje ter zlasti privzgajanje odnosa do enega ključnih simbolov naše državnosti, slovenske zastave je živo opisala slavnostna govornica na tej seji, podpredsednica VSO, članica predsedstva VSO in predsednica pedagoške sekcije pri tej domoljubni veteranski organizaciji ter poslanka v Državnem zboru, Mojca Škrinjar.

 

vso 17 5 SEJA Skrinjar vso 17 5 SEJA

 

Nato je sledila seja predsedstva VSO Laško, na kateri so člani naredili analizo preteklega dela (februarski spletni projekt Enotni v zmagi, kjer je bil osrednji gost Anton Tomažič, ki je predstavil bogat in zanimiv zbornik Demos na Domžalskem, kot uvodničarji so nastopili predsednik VSO Slovenije Aleš Hojs, laški župan, Franc Zdolšek in predsednik OO VSO Laško Srečko Javornik. Za kulturni program smo imeli arhivski posnetek celjskih gimnazijcev. Projekt je nastal v produkciji TV Krpan) in načrtovali prihodnje dogodke o upoštevanju določil za zajezitev COVID 19 (obeležitev dneva državnosti ter julijska obletnica vzpostavitve MSNZ Zahodne Štajerske).

Seje predsedstva VSO Laško se je udeležila tudi generalna sekretarka VSO Simona Pavlič in naša nova moč Štefanija Pavčnik.

 

VSO LAŠKO

GLAS DOMOVINE - SPLETNA IZDAJA ŠT. 44

 

gd-44

Izšla je 44. izdaja spletnega časopisa GLAS DOMOVINE.

MANIPULACIJA Z ŽRTVAMI OSAMOSVOJITVENE VOJNE

vso.si 2015 10 30 polaganje venca zale 117.  april 2021 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve smo z neprikritim ogorčenjem prejeli informacijo, kako so odgovorni Pokrajinskega muzeja Koper v program dela in aktivnosti umestili, dobesedno navajamo, »30. obletnica osamosvojitve Republike Slovenije: spomin na umrle vojake na Škofijah junija 1991«.

Navedeno namero izvedbe tovrstnih programskih aktivnosti Pokrajinskega muzeja Koper v Združenju VSO razumemo kot še eno izmed mnogih, dejanskih, političnih in tudi osnovno človeških, namernih provokacij, katerih je dandanašnji v slovenski družbi odločno preveč.

Pokrajinski muzej Koper je javni zavod, čigar ustanoviteljica je Občina Koper in je, kot tak, nosilec javnega pooblastila za izvajanje javne muzejske službe. Temeljna naloga te kulturne institucija je zagotovo izvajanje vsega tistega, kar je jasno in popolnoma nedvoumno zapisano v vseh javnih opredelitvenih dokumentih dejavnosti tega javnega zavoda.

Seveda prav nihče ne krati odgovornim, v Pokrajinskem muzeju Koper zaposlenim, strokovnim osebam, izvajanja tudi vseh tistih javnih dejavnosti, ki so lahko kakorkoli vsebinsko, logično in razumno povezane z osnovnim poslanstvom tega muzeja, vendar smo v Združenju VSO globoko prepričani, da obeleževanje spomina na žrtve agresorske vojske JLA, katere aktivni pripadniki so v najusodnejših trenutkih slovenske zgodovine dejansko povzročili smrt preko 20 pripadnikov slovenske TO, pripadnikov slovenske Policije in nedolžnih civilistov, ni tista razumna dejavnost, ki bi kakorkoli sovpadala s temeljnim poslanstvom Pokrajinskega muzeja Koper.

V Združenju VSO pietetno in iskreno obžalujemo izgubo življenja kateregakoli človeka, tudi pripadnikov agresorske JLA leta 1991, vendar istočasno ostro obsojamo pritlehno provokacijo odgovornih oseb Pokrajinskega muzeja Koper, izraženo v zapisani nameri po obeležitvi spomina na žrtve pripadnikov agresorske JLA leta 1991 pri Škofijah.

Navedeno namero je moč zlahka relevantno primerjati z morebitno namero (kogarkoli že) obeležitve spomina na fašistične vojake, ki so v času 2. svetovne vojne padli na ozemlju Republike Slovenije.

Če čuti gospod dr. Luka Juri, direktor Pokrajinskega muzeja Koper in eden izmed prepoznavnejših članov politične stranke SD, neomajno potrebo, da se pokloni žrtvam agresorske JLA iz leta 1991, to lahko mirne duše postori, in sicer tako, da za svoj denar kupi šopek cvetja in ga položi ob Spomenik revolucije na Trgu republike v Ljubljani.

Po našem globokem prepričanju pa programska pobuda Pokrajinskega muzeja Koper, pod katero se je podpisal direktor dr. Luka Juri, nikakor ne sodi v domeno aktivnosti te eminentne slovenske kulturne institucije, temveč predstavlja grobo kršenje vseh etičnih obče človeških norm.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

GLAS DOMOVINE - SPLETNA IZDAJA ŠT. 43

 

gd-43

Izšla je 43. izdaja spletnega časopisa GLAS DOMOVINE.

30. OBLETNICA VAJE ''PREMIK 91''

vso.si 2021 03 23 30 obletnica vaje premik 91 224. marec 2021 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V torek, 23. marca, je na Vogrskem potekala obeležitev tridesete obletnice mobilizacijsko-taktične vaje ''Premik 91'', ki je prikazala pripravljenost slovenske Teritorialne obrambe za obrambo slovenskih osamosvojitvenih procesov. 

Vaja ''Premik 91'' se je začela 22. marca 1991 in zaključila 24. marca istega leta. Izvedena je bila mobilizacija, preverili so taktično delovanje enot TO ob napadih med premikom in se pripravili na protidiverzantski boj. Sodelovale so enote 6. in 2. Pokrajinskega štaba TO ter Specialna brigada MORiS. To je bila prva vaja, v kateri so sodelovali pripadniki dveh pokrajinskih štabov TO in prva, ki je potekala na večjih razdaljah od severne Primorske do Dolenjske. 

Zbrane je nagovorila generalna sekretarka Združenja VSO Simona Pavlič, obeležitve pa so se udeležili tudi predstavniki praporščakov Združenja VSO Severne Primorske.

Območni odbor Združenja VSO Renče-Vogrsko, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba

SPOMIN NA DR. JOŽETA PUČNIKA

vso.si 2021 03 05 spomin na pucnika 15. marec 2021 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Delegacija Združenja VSO je v četrtek, 4. marca, obiskala kraje, kjer je živel dr. Jože Pučnik. "Motor slovenske osamosvojitve" se je rodil 9. marca 1932 v vasi Črešnjevec pri Slovenski Bistrici. Dr. Jože Pučnik je združil takratne opozicijske stranke v koalicijo DEMOS, ki je aprila 1990 zmagala na prvih večstrankarskih volitvah po drugi svetovni vojni. Demos je imel v programu demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, kar mu je tudi uspelo.

Generalna sekretarka Združenja VSO Simona Pavlič je v spomin na obletnico rojstva dr. Jožeta Pučnika na njegov grob položila cvetje. Spominske počastitve enega ključnih oseb slovenske osamosvojitve sta se udeležila tudi praporščaka Združenja VSO.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

GLAS DOMOVINE - SPLETNA IZDAJA ŠT. 42

gd-42

Izšla je 42. izdaja spletnega časopisa GLAS DOMOVINE.

ŠVEDSKA, PRIZNAJ SLOVENIJO!

vso.si 2021 02 26 svedska priznaj slovenijo 0126. februar 2021 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V Muzeju VSO je na ogled na voljo Tematska razstava v počastitev 30. obletnice osamosvojitve – ''Švedska, priznaj Slovenijo!'' Večino gradiva za to razstavo je Muzejski zbirki VSO namenil zvesti član in velik domoljub Emil Milan Starc, katerega zgodba je v razstavi tudi predstavljena. Slovenci po svetu so odigrali ključno vlogo pri posredovanju za čim prejšnjo podelitev mednarodnega priznanja mladi državi Sloveniji. Za ogled kliknite tukaj

Tajništvo VSO

Obvestila članom

Kontakt

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana

tel.: 08 382 35 30

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Z uporabo naših spletnih storitev soglašate z uporabo piškotkov. Želim izvedeti več >>