Novice

Mineva 26 let od začetka procesa JBTZ

vso.si 2014 05 31 okrogla miza jbtz ljubljana 021. junij 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Ob 26. obletnici procesa proti četverici JBTZ so se ponovno srečali najpomembnejši akterji tedanjega časa.

V nadaljevanju dogodkov obeležitve 26. obletnice, so člani četverice JBTZ in kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, v sodelovanju z Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve, pripravili okroglo mizo z naslovom ''ZLORABA SODSTVA ZA ODSTRANJEVANJE POLITIČNIH NASPROTNIKOV V SFRJ'', ki je bila v soboto, 31. maja 2014, v Best Western Hotelu Slon v Ljubljani.

Okrogle mize so se udeležili nekdanji politični zaporniki, kritiki tedanjega komunističnega režima v Jugoslaviji: Adem Demaçi, Ivan Zvonimir Čičak, Vladimir Šeks, David Tasić, mag. Andrej Aplenc in Janez Janša. Pogovor je vodila Eva Irgl, predsednica Komisije za človekove pravice v Državnem zboru RS.  

Ozadje afere JBTZ

Afera JBTZ se je začela 31. maja 1988, ko sta slovenska služba državne varnosti in vojaška varnostna služba zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti sinhronizirano aretirali Janeza Janšo, tedanjega komentatorja Mladine, in Ivana Borštnerja, tedanjega zastavnika JLA. Janeza Janšo so dan kasneje izročili vojaškemu tožilcu in ga zaprli v vojaški pripor na Metelkovi cesti v Ljubljani, kjer je že bil priprt Ivan Borštner. Štiri dni kasneje je bil aretiran in pridržan tudi takratni notranjepolitični urednik Mladine David Tasič, medtem ko oblastem ni uspelo aretirati četrtega obtoženega, tedanjega odgovornega urednika Mladine, Francija Zavrla.

18. julija 1988 se je zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti pričel proces proti četverici. Sojenje trem civilistom in pripadniku JLA je potekalo za zaprtimi vrati vojaškega sodišča v Ljubljani, proces je potekal v srbskem jeziku, Janez Janša in David Tasič kot civilista pa nista imela možnosti zastopanja civilnega odvetnika.

Proces proti četverici, ki je trajal do 27. julija 1988, je predstavljal vrhunec napetosti med slovensko civilno družbo in takratno Jugoslovansko ljudsko armado, ob tem pa tudi politični in vojaški vrh tedanje SFRJ (Socialistične federativne republike Jugoslavije) ter komunistično vodstvo SRS (Socialistične republike Slovenije) niso pričakovali, da bo proces sprožil tako silovit odziv slovenske javnosti. V znak protesta se je 1. junija začela podpisovati Izjava za Janeza Janšo. Nato je bil 3. junija ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Janše. Istega dne je javnost izvedela tudi za aretacijo Ivana Borštnerja. Zaradi te in sledeče aretacije Davida Tasiča se je 6. junija Odbor za varstvo pravic Janeza Janše preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic.

Odbor je pod vodstvom Igorja Bavčarja organiziral protestno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki se ga je udeležilo prek 30.000 ljudi, ter množične proteste pred vojaškim sodiščem v Ljubljani in je bil tako najmočnejša organizacija civilne družbe v obdobju slovenske pomladi. V času procesa proti četverici so se državljani množično zbirali pred vojaškim sodiščem, protestirali proti kršenju osnovnih človekovih pravic ter zahtevali politične reforme in demokratične spremembe. Zaradi tega je bil proces eden najpomembnejših vzvodov demokratizacije in nastanka slovenske države, Odbor pa je predstavljal središčno točko in poenotenje sicer različnih političnih in civilno družbenih iniciativ, zato je razumljivo, da je prav na njegovem zborovanju leta 1989 bila prebrana Majniška deklaracija.

Na dan izreka sodbe, to je 27. julija 1988, je pred vojaškim sodiščem v Ljubljani protestiralo okoli 15.000 ljudi. Sojenje se je zaključilo z izrekom štiriletne zaporne kazni strogega zapora Ivanu Borštnerju, Franci Zavrl in Janez Janša sta bila kaznovana s poldrugim letom zapora, David Tasič pa s petimi meseci zapora. Sredi oktobra 1988 je Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Davidu Tasiču pa kazen zvišalo na deset mesecev zapora.

Leta 1995 je Slovensko vrhovno sodišče proces razveljavilo, četverica pa je bila rehabilitirana.

Četverica je kasneje izbrala različne poklicne poti. Janez Janša je danes predsednik SDS, Ivan Borštner se je upokojil, David Tasič je ustanovitelj založbe Karantanija, Franci Zavrl pa je solastnik podjetja Pristop. Četverica se v spomin na dogodke iz leta 1988 srečuje 31. maja vsako leto.

Adem Demaçi - prejemnik nagrade Saharov za leto 1991

»Danes lahko rečemo, da je svoboda govora prvi in bistven korak na poti k demokraciji. Brez svobode govora ni dialoga, brez dialoga ni mogoče vzpostaviti resnice, brez resnice pa ni mogoč razvoj.«

Kosovski pisatelj in politični zapornik Adem Demaçi je rojen leta 1936 v Prištini na Kosovu. Zaradi kritike odnosa tedanje komunistične Jugoslavije do etničnih Albancev, zaradi kritike komunizma in kritike vlade diktatorja Josipa Broza Tita je bil zaprt kar 29 let. V času prestajanja zaporne kazni ga je Amnesty International razglasil za zapornika vesti, zato se ga pogosto omenja kot "kosovskega Nelsona Mandelo". Adem Demaçi je leta 1991 prejel nagrado Saharov, leta pa je bil 1996 predlagan za Nobelovo nagrado za mir. Demaçi je avtor več knjig.

Ivan Zvonimir Čičak -prejemnik nagrade Bruno Kreisky

Ivan Zvonimir Čičak je rojen leta 1947. Odraščal je v Zagrebu, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo in gimnazijo. Kljub nasprotovanju komunistične partije in njene mladinske organizacije ga je univerzitetna skupščina 21. decembra 1971 izvolila za prvega študenta prorektorja. Kmalu zatem so ga oblasti aretirale, še isto leto pa je bil na montiranem političnem procesu obsojen na tri leta strogega zapora. Leta 1987 so mu zaradi »utaje davkov« ponovno odvzeli prostost, po gladovni stavki in dveh mesecih zapora pa so ga izpustili z dokazom, da je bila obtožba lažna. Potem ko je bil izpuščen iz zapora je skupaj z Dobroslavom Parago organiziral peticijo za amnestijo političnih zapornikov ter kasneje tudi vodil prvi nevladni Odbor za varovanje človekovih pravic. 22. januarja leta 1997 je prejel nagrado Bruno Kreisky.

Vladimir Šeks - nosilec najvišjih odlikovanj Republike Hrvaške

Vladimir Šeks je rojen leta 1943 v Osijeku. Po zaključku študija na Pravni fakulteti v Zagrebu se je leta 1966 zaposlil na tožilstvu. Leta 1971 je zasedel mesto namestnika Okrožnega javnega tožilca v Osijeku in  bil zaradi politične neprimernosti odpuščen. Od leta 1972. do 1981. je opravljal službo odvetnika. Leta 1981 je bil aretiran zaradi "protidržavne dejavnosti" in obsojen na 13 mesecev zapora, obenem so mu prepovedali opravljanje poklica odvetnika. Od leta 1987 deluje v mednarodnih nevladnih organizacijah za človekove pravice. Je ustanovitelj jugoslovanskega Helsinškega monitorja, član Amnesty International in opazovalec IGRM (Frankfurt) za jugovzhodno Evropo. Na sodiščih je branil tedanje jugoslovanske disidente.

Mag. Andrej Aplenc

Mag. Andrej Aplenc je rojen leta 1930. Kot dijak in študent dvakrat zaprt na Golem otoku, vsega skupaj 3 leta. Prvič zato, ker je brigadirjem namesto marksistične vzgoje raje privoščil plesni večer, in drugič, ker je zavrnil ovajanje za Udbo. Je eden od 555 Slovencev, ki so v 50. letih prejšnjega stoletja kazen za svoja dejanja krivično odplačevali na zloglasnem Golem otoku. Svojo golootoško zgodbo, o kateri je javno spregovoril šele v samostojni Sloveniji, je, kot pravi, končal z dosego rehabilitacije na sodišču in izplačilom odškodnine.

Je avtor knjige Prodaja Slovenije (Mladinska knjiga, 1997), bil pa je kolumnist v revijah Demokracija in Mag, kjer ima objavljenih preko 100 komentarjev.

David Tasič

Novinar, urednik, založnik, publicist in falerist David Tasič je rojen leta 1962 v Kruševcu v Srbiji. Gimnazijo je končal leta 1980, nato pa se je vpisal na tedanjo FSPN (Fakulteto za sociologijo, politologijo in novinarstvo) v Ljubljani. V letih od 1981 do 1989 je bil novinar in urednik pri časopisu Mladina. Leta 1987 je objavil znameniti feljton o Golem otoku, ki je prvi dokumentarni publicistični prikaz dogajanja v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Feljton sproži burne odzive in polemike in se nadaljuje s pričevanji mnogih opogumljenih obsojencev v Mladini.

Leta 1988 je bil skupaj z Janezom Janšo in Ivanom Borštnerjem aretiran zaradi domnevne izdaje tajnih vojaških dokumentov, ki so pričevali o neustavni in nelegitimni vlogi vojske v Jugoslaviji. Sodili so mu na vojaškem sodišču v Ljubljani. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora, višje vojaško sodišče mu je kazen zvišalo na eno leto zapora. Leta 1998 je v samici vojaškega zapora bival dva meseca, naslednje leto pa še dva meseca v civilnem zaporu na Igu pri Ljubljani. V tem času je objavil nekaj knjig v samozaložbi. Leta 1989 je zapustil uredništvo Mladino in ustanovil eno prvih neodvisnih zasebnih založb v Sloveniji, Založbo Karantanija.

Janez Janša - od političnega zapornika, do predsednika vlade

Janez Janša se je rodil leta 1958. Osnovno šolo je obiskoval v Žalni in na Grosupljem, klasično gimnazijo pa v Stični. Nadaljnje izobraževanje je sledilo na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, kjer je študiral obramboslovje in leta 1982 diplomiral.

S kritično oceno razmer v takratni JLA, ki so bile označene za kontrarevolucionarne, se je pričela disidentska pot Janeza Janše. Sledil je strog nadzor Službe državne varnosti nad njim in njegovimi prijatelji, politične sankcije ter omejevanje in preprečevanje njegovega javnega dela.

Dne, 31. maja 1988, je Janeza Janšo, po naročilu Milana Kučana, v zgodnjih jutranjih urah aretirala Služba državne varnosti. S tem se je pričel znani proces proti četverici, ki je bil proces komunistične nomenklature zoper nastajajočo opozicijo in je sprožil silovit odziv med slovensko javnostjo. Pojavile so se javne zahteve za spremembe v smeri večstrankarske demokracije, kar je bil eden najpomembnejših vzvodov osamosvojitvenega procesa Slovenije. Janez Janša je bil na procesu, kjer so četverici sodili brez prisotnosti javnosti in brez pravice do odvetnika, obsojen na 18 mesecev zapora. Po pravnomočnosti sodbe, maja leta 1989, ga je slovenska komunistična oblast ponovno aretirala in ga poslala na prestajanje kazni. Zaradi velikega pritiska javnosti je bil Janez Janša, po tretjini prestane kazni, izpuščen iz zapora poleti 1989.

Janez Janša je napisal več knjig ter na stotine člankov, komentarjev, esejev in znanstvenih razprav. Objavil je tudi več svojih pesmi in literarnih spisov.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Obletnica prve žrtve osamosvojitvene vojne na slovenskem

vso.si 2014 05 23 obletnica prve osamosvojitvene zrtve maribor 0524. maj 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V petek, 23. maja 2014, so člani Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, ob 23. obletnici prve žrtve osamosvojitvene vojne na slovenskem, položili venec. Komemorativna seja je potekala v organizaciji Pokrajinskega odbora VSO Vzhodna Štajerska in Občinskega odbora VSO Maribor. 

Kot je v slavnostnem govoru poudaril predsednik Občinskega odbora VSO Maribor, Stojan Auer, je bila navkljub prvi žrtvi, na lokaciji Ljubljanske ulice v Mariboru, takrat dosežena prva skupna zmaga! Smrt Josefa Šimčika, ki je umrl pod kolesi vojaškega oklepnika JLA, je namreč še bolj strnila prve bojne vrste borcev za osamo-svojitev Slovenije, ki so z nadaljnjimi akcijami blokirale oklepnike jugoslovanske vojske in onemogočile njene agresorske načrte. 

Predsednik Pokrajinskega odbora VSO Vzhodna Štajerska, Zvonko Zinrajh, se je v svojem nagovoru med drugim vprašal, kako je možno, da je letošnji spominski dan "Pekrskih dogodkov" minil v znamenju partizanskih pesmi v izvedbi Partizanskega pevskega zbora, kar očitno kaže na to, da se bo spopad z JLA proslavljal z ikonografijo agresorja. 

V nadaljevanju komemorativne seje je dr. Andreja Špernjak prebrala tudi poslanico predsednika Združenja VSO, Aleša Hojsa, v kateri je poudaril spomin na vse žrtve, ki so padle v času našega osamosvajanja ter izrekel priznanje in zahvalo za vse, kar so plemenitega naredili za našo domovino.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Za govor predsednika Občinskega odbora VSO Maribor, Stojana Auerja, kliknite tukaj, za poslanico predsednika Združnja VSO, Aleša Hojsa, kliknite tukaj

Obletnica demokratičnih sprememb in ustanovitve MSNZ v Slovenskih Konjicah

vso.si 2014 05 16 ponosni na slovenijo slovenjske konjice 29a18. maj 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V petek, 16. maja 2014, sta Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve in Občina Slovenske Konjice v Domu kulture Slovenske Konjice pripravila slavnostno prireditev ''Ponosni na Slovenijo'' ob 24-letnici demokratičnih sprememb in ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite, na kateri je bil osrednji govornik predsednik Združenja VSO, Aleš Hojs.

Obiskovalce v dvorani sta najprej nagovorila župan Občine Slovenske Konjice, Miran Gorinšek in predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice leta 1990, Jože Baraga, ki se je v govoru spomnil ključnih dogodkov v Slovenskih Konjicah po izdanem ukazu o razorožitvi Teritorialne obrambe. Ukaz o razorožitvi Teritorialne obrambe in s tem slovenskega naroda je pomenil grob poseg v suverenost mlade slovenske državnosti in v demokratične spremembe, ki so se odvijale v tistem času. Pravzaprav je šlo za izdajo! Ukaz je večina občinskih štabov upoštevala, a našli so se junaki, ki so se temu odločno uprli. Med najbolj odločnimi so bili v Slovenskih Konjicah, ko je 27 podpisnikov LISTINE jasno reklo in zapisalo NE ter dobilo podporo v takrat novo izvoljenemu predsedniku Skupščine občine Slovenske Konjice, Jožetu Baragi.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je za izkazan pogum in domoljubje v ključnih trenutkih osamosvajanja podelilo priznanji podpisnikom zgodovinske listine in Jožetu Baragi ter z blagoslovom vojaškega vikarja Jožeta Pluta predalo prapore vsem 13-tim pokrajinskim odborom. Kulturni program sta popestrila Moški pevski zbor Ivo Štruc in Godba na pihala Slovenske Konjice.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Za slavnostni govor predsednika Aleša Hojsa kliknite tukaj

 

Fotogalerija

Po 25-tih letih čas za novo Majniško deklaracijo

majniska deklaracija 20149. maj 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je včeraj pripravilo prireditev v počastitev 25. obletnice Majniške deklaracije. Majniška deklaracija je bila prvič prebrana na protestnem zborovanju po drugi aretaciji Janeza Janše na ljubljanskem Kongresnem trgu 8. maja 1989. Majniška deklaracija je najpomembnejši politični dokument v zgodovini slovenskega naroda in kot takšen je bil podlaga za slovensko osamosvojitev ter izhodišče za poznejše listine, ki so bile sprejete v slovenskem parlamentu junija 1991.

V nabito polni dvorani Slovenske filharmonije je prisotne pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, o pomenu Majniške deklaracije, ki jo je pred 25-timi leti odločno prebral pesnik Tone Pavček, pa so spregovorili tedanji akterji: dr. Dimitrij Rupel, Lojze Peterle in Janez Janša.

Slednji je dejal, da je četrt stoletja po podpisu Majniške deklaracije čas za novo Majniško deklaracijo 2014, ki je bila na prireditvi tudi predstavljena. Po besedah Janeza Janše je novo deklaracijo v zadnjih dneh večinoma spisala in podprla civilna družba, nova politična izjava pa naj bi uresničila tretjo točko prejšnje Majniške deklaracije, ki zahteva Slovenijo, utemeljeno na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo državljanom.

Lojze Peterle je govor začel z besedami: "Zgodilo se je 8. maja 1989, na znanem kraju, z znanimi storilci, po vnaprej znani uri". ''Takrat smo se podpisali pod besede, ki ne delijo, ampak združujejo," je zatrdil Peterle in dodal, ''da sedaj tičimo v krizi brez primere. Brez sramu nam razlagajo, da so za to krive demokracija, osamosvojitev in Evropa. Tisti, ki so denar spravili v Švico, opozicijo sprašujejo, kje je sedaj Švica?"  Glede nove deklaracije je dejal, da je podlaga vrednotam slovenske osamosvojitve. "Podpisal sem jo zato, ker verjamem v drugačno Slovenijo!''

V kulturnem programu so nastopili, sopranistka Katarina Perger Vodnjov, baritonist Zdravko Perger, pianist Erik Šuler in pesnik Tone Kuntner, ki je zbranim prebral Majniško deklaracijo 2014.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Za ogled Majniške deklaracije 2014 in podpisnikov kliknite tukaj, podpišete pa jo lahko v zavihku PODPIS DEKLARACIJE

Odziv Združenja VSO na indično sodbo v primeru Patria

vso.si 2014 04 29 novinarska konferenca ljubljana 0229. april 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je na današnji novinarski konferenci predstavilo svoja stališča do indične obsodbe Višjega sodišča dveh članov našega predsedstva Janeza Janše in Toneta Krkoviča v primeru Patria.

V imenu Predsedstva Združenja VSO sta stališča predstavila Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO in dr. Božo Predalič, generalni sekretar Združenja VSO.

Za ogled posnetka kliknite tukaj

Tudi letos Dan boja proti okupatorju ni minil brez rdečih zvezd

Stozice 2014-04-2628. april 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST 

Tudi letošnji 27. april, Dan boja proti okupatorju ni minil  brez rdečih zvezd in »tradicionalne« Stožiške prireditve, ki bo, tako kot lanska, celoletni šlager za demokratično Evropo. Demokratični in v prihodnost zazrti Evropejci si pač ne znajo predstavljati, da lahko mini Evropska državica še danes slavi komunizem z rdečo zvezdo in komunističnimi diktatorji, kar razen kakšnih skrajno levih strank bankrotiranih dežel, ne počne nihče več. Letos je bilo sicer že malo bolje - letos smo »izvedeli« da narodnoosvobodilni boj ni bil komunistična revolucija. V dvorani Stožice so udeleženci imeli dovolj udobja, saj je vsak lahko sedel kar na nekaj stolih. Manjkali so celo tisti, ki so še lani prisegali na Bandiero Rosso, letos pa bi po »nočnem kongresu» morali zapeti Hej brigade.

Temelje Republike Slovenije, kot demokratične samostojne države smo postavili v letih demokratizacije, z jasno manifestiranimi cilji zapisanimi v Majniški deklaraciji leta 1989. Ustavno sodišče je v svoji odločbi, v kateri je razveljavilo odlok o poimenovanju ceste po komunističnemu diktatorju Josipu Brozu, nedvoumno zapisalo, da naš ustavni red temelji na vrednotah, nasprotnih vrednotam pred osamosvojitvijo. Zato je skoraj petindvajset let po naši osamosvojitvi tragično spremljati ikonografijo nedemokratičnega režima in obujanja vrednot tega sistema, ki je ne nazadnje celo ekonomsko propadel.

Dan boja proti okupatorju naj bi bil dan spominjanja na čase, ko smo se uprli tistim silam, ki so naš narod hotele izbrisati ali si ga vsaj popolnoma podrediti. Jugoslovanska ljudska armada z rdečo zvezdo je leta 1991 hotela ravno to. Samo enotnosti slovenskega naroda, ki ni potreboval nobenih formalnih povezav, kot so bile tiste protiimperialistične iz leta 1941, se lahko zahvalimo, da smo se večinsko zoperstavili agresorju in izbojevali našo samostojnost.

Zato naj nas v prihajajočih dneh, ko se spominjamo usodnih majniških dni v letu 1989, pa prve Demosove vlade maja 1990 in naše vojne za samostojnost leto kasneje, povezujejo tisti simboli, ki za nikogar niso sporni - ščit z likom Triglava, ki krasi slovensko trobojnico in verzi naše himne, ki nas vabijo, da preženemo vsak naš medsebojni prepir.

Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO

Ponovno oskrunili obeležje slovenske osamosvojitve

79519425. april 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) najostreje obsoja akcijo nepridipravov, ki so poškodovali spominsko obeležje bojne akcije ''Rožnik'', ki je potekala v okviru osamosvojitvene vojne za Slovenijo 28. junija 1991. V tej pomembni akciji so pripadniki ljubljanske Teritorialne obrambe zavzeli prisluškovalni center JLA na Šišenskemu hribu na Rožniku nad Ljubljano.

Tako, kot smo v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve obsodili mazaško akcijo, ki je v maju mesecu lanskega leta oskrunila spominsko ploščo na pročelju stavbe bivšega vojaškega sodišča na Roški ulici in s tem simbol enotnosti najbolj ključnega obdobja slovenske demokratizacije, tudi tokrat opozarjamo na nesprejemljivost takšnih dejanj, ki skrunijo spomin na svetle dogodke najpomembnejšega obdobja Slovenskega naroda, obrambe samostojne države.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Uresničitev slovenske osamosvojitve - imperativ vseh državljanov

VSO Celje - pogovorni vecer18. april 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 16. aprila 2014, je na Špici v Celju potekal pogovorni večer na temo "Čas osamosvajanja, groženj in vojne - odločilni trenutki na Celjskem", na katerem je Pokrajinsko združenje VSO za Zahodno Štajersko gostilo upokojenega brigadirja Slovenske vojske, mag. Viktorja Krajnca.

Predsednik Združenja VSO, Aleš Hojs, je v svojem pozdravnem nagovoru dejal: ''Vesel sem, da v Celju in okolici v času osamosvojitvene vojne ni bilo smrtnih žrtev, sem pa manj vesel, da imamo danes v Celju vojašnico, ki se imenuje po osebi, ki ni primerna za imenovanje po njej. Žal demokracija prinese tudi to, kar vsakokrat ni razumljivo«. Izrazil je posebno zadovoljstvo, da se je na Celjskem veliko naredilo pri ohranjanju in krepitvi spomina na osamosvojitev, kakor tudi na utrjevanju vrednot, na katerih je bila izpeljana slovenska osamosvojitev.

Osrednji gost pogovornega večera, mag. Viktor Krajnc, je v svojem predstavitvenem delu nanizal mnogo zanimivih podrobnosti bolj ali manj znanih dejstev o času, ki je nedvomno usodno zaznamoval današnje, pa tudi vse prihodnje generacije. Vrhunec v njegovi 33-letni vojaški karieri je zagotovo obdobje priprav na osamosvojitev, ko se je po razorožitvi TO v največji tajnosti začelo oboroževanje neformalne obrambne mreže, kasneje imenovane Manevrska struktura narodne zaščite. Kot poveljnik Zahodnoštajerske pokrajine TO je aktivno sodeloval v vseh osamosvojitvenih procesih, vključno v vojni za Slovenijo in bil odlikovan s Častnim znakom svobode Republike Slovenije.

Pomemben prispevek pri pripravi in izpeljavi nekaterih pomembnih procesov sta imela tudi gospa Sonja Ramšak, moderatorka pogovornega večera in poslanka v Državnem zboru RS, na področju računalniških evidenc naborništva in gospod Janko Požežnik, ki je sodeloval v najbolj občutljivi fazi pogajanj med TO in takratno JLA.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Za ogled kliknite tukaj

Praznovanje Dneva slovenske zastave

vso.si 2014 04 13 dan slovenske zastave 0114. april 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V nedeljo, 13. aprila 2014, je v Spodnji Slivni pri Vačah, v organizaciji društva Herladica Slovenica, potekala prireditev Dan zastave. Namen tradicionalne prireditve v počastitev slovenske zastave je ohranjanje slovenske nacionalne identitete. Dan slovenske zastave je spomin na 7. april leta 1848, ko je bila na Wolfovi ulici 8, v Ljubljani, prvič izobešena slovenska zastava. Številnim praporjem in zastavam občin, društev in organizacij se je priključil tudi prapor Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.

Letos praznujemo tudi 600-letnico zadnjega ustoličevanja koroških vojvod na knežjem kamnu. Ob tej priliki so v zemljepisnem središču GEOSS predstavili umetniško interpretacijo knežjega kamna, delo kiparja Zlatka Rudolfa. Umetnina je spomenik slovenskemu jeziku, saj je bila slovenščina obredni jezik ustoličevanja.

Vse prisotne sta na prireditvi nagovorila župan Občine Litija, Franci Rokavec in predsednik društva Heraldica Slovenica, Jožef Lajevec, osrednja govornika pa sta bila prof. Janez Bogataj in prof. dr. Stane Granda.

Tako slovenska zastava, kot spomenik slovenskemu jeziku sta simbola narodne pripadnosti in zato je prav, da imata svoje mesto tudi v zemljepisnem središču Slovenije GEOSS.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Ministrstvo zavrnilo pritožbo ZVVS in Združenja Sever

Sever ZVVS - logo11. april 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je s sklepom z dne, 31. 3. 2014, zavrnilo pritožbo Zveze policijskih veteranskih organizacij Sever in Zveze veteranov vojne za Slovenijo zoper odločbo Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve o statusu društva ki deluje v javnem interesu. Ministrstvo je sicer pravilno ugotovilo, da je 15 dnevni rok za pritožbo že pretekel, ni pa zapisalo, da navedeni društvi sploh ne moreta biti stranki v postopku podelitve statusa našemu združenju, kar smo tedaj navedli tudi v svojem odgovoru.

Zveza policijskih veteranskih organizacij Sever in Zveza veteranov vojne za Slovenijo sta namreč z zavajanjem in polresnicami skušali prepričati vlado, da je status Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve sporen, zato njihovega ravnanja ne moremo razumeti drugače, kot nagajanje s ciljem, da bi sami pridobili več sredstev, ki jih ministrstvo namenja delovanju društev v javnem interesu.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Za ogled zavrnitvenega sklepa kliknite tukaj

Predstavitev zbornikov dokumentov v Slovenj Gradcu

vso.si 2014 03 31 vojna za slovenijo slovenj gradec 112. april 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Ta ponedeljek je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve pripravilo predstavitev zbornikov ''BELA KNJIGA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE'' in novega zbornika ''VOJNA ZA SLOVENIJO'' v Slovenj Gradcu. Pred predstavitvijo je Združenje VSO ustanovilo še dve območni združenji na Koroškem in sicer Območno združenje VSO Slovenj Gradec in Mislinja, katerega bo vodil Peter Uranc ter Območno združenje VSO Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem, katerega predsednik je postal Stašo Lodrant. Številne obiskovalce v konferenčni dvorani Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec sta pozdravila tudi predsednik VSO Aleš Hojs in domači podžupan Peter Cesar, v kulturnem delu programu pa je nastopil pevski zbor Adoramus.

Zbornika ''BELA KNJIGA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE'' in ''VOJNA ZA SLOVENIJO'' je v pogovoru z dr. Andrejo Valič Zver predstavil Janez Janša, ki je dejal, da so v obeh zbornikih zbrana izvorna gradiva, ki jasno pričajo o dogodkih pred in med osamosvojitveno vojno. Janša se je tudi tokrat dotaknil vse večjega zadolževanja Slovenije, za katerega je kriva aktualna vlada in s katerim se bližamo razmeram, ki so terjale razpad prejšnje skupne države. Na vprašanje, kaj lahko Slovenci storimo v takšnih razmerah je Janša povedal, da se moramo vrniti nekaj korakov nazaj, do vrednostnega središča, ki nas je v času osamosvajanja kot narod prvič v zgodovini združilo in poenotilo. Le takšno vrednostno središče nas lahko izkoplje iz trenutne krize in postane ponovno vodilo in gonilo Slovenskega naroda.  

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Odziv Združenja VSO na izjavo ZVVS in ZZB NOB Trebnje

ZVVS ZZB NOV - logo28. marec 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

S strani medijev smo bili seznanjeni s skupno izjavo Zveze veteranov vojne za Slovenijo Trebnje in Združenja borcev za vrednote NOB Trebnje, v kateri se navedeni organizaciji negativno opredeljujeta do ustanovitve Območnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno.

Taka izjava nas preseneča in žalosti, ker kaže na to, da si navedeni združenji očitno želita lastiti ekskluzivno in monopolno pravico do zaslug in interpretacije obdobja slovenskega osamosvajanja.

Drugače si namreč ni mogoče tolmačiti njunega nasprotovanja ustanovitvi območnega odbora domoljubnega združenja, ki ima celo v svojem statutu zapisano: »Združenje VSO je domoljubno društvo, ki združuje državljane Republike Slovenije ter Slovence v zamejstvu in po svetu, ki imajo pozitiven odnos do svoje domovine in slovenske osamosvojitve. Združuje vse, ki so sodelovali pri ustvarjanju političnih, kulturnih in gospodarskih temeljev osamosvojitve, v pripravah na osamosvojitev Slovenije, pri sami osamosvojitvi ter pri obrambi domovine v vojni za Slovenijo. Združuje tudi vse, ki delijo vrednote slovenske osamosvojitve, kot jih določajo programska izhodišča Združenja VSO«.

V kolikor bi navedeni organizaciji delovali iskreno, potem bi bili sorodne organizacije, ki si želi gojiti domoljubje in pozitiven odnos do slovenske osamosvojitve veseli in bi si želeli z njo sodelovanja. Dejstva pa so žal ravno nasprotna. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve vse od svojega nastanka doživlja šikaniranja in metanje polen pod noge s strani ZVVS, Združenja Sever, kot tudi s strani Združenja borcev za vrednote NOB kljub temu, da je bilo Združenje VSO pripravljeno sodelovati z navedenimi združenji. V ta namen je Združenje VSO kmalu po svoji ustanovitvi zaprosilo za vključitev v Koordinacijo domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije (KoDVOS), vendar so te organizacije vključitev in sodelovanje zavrnile. Namesto sodelovanja so se raje odločile za poskuse diskreditacije in oviranja delovanja Združenja VSO. Zadnji tak primer se je zgodil pred nedavnim, ko sta ZVVS in Združenje Sever na Vlado RS poslali dopis s katerim sta pri vladi lobirali, da Združenju VSO odvzame status društva, ki deluje v javnem interesu.

Člani Združenja VSO pozivamo navedene organizacije k spremembi njihove politike. V kolikor ne zmorejo moči za sodelovanje, naj se vsaj vzdržijo uporabe preživelih metod enopartijskega sistema, ki si je lastil monopole na vseh področjih, tudi na področju organiziranja civilnih združenj, društev in vseh oblik svobode združevanja.

Ravno primer, ki je opisan, pa nas v združenju dodatno opogumlja in prepričuje, da delamo prav in da želimo to, kar je ena najbolj osnovnih vrednot naše osamosvojitve, živeti in delati v demokratični pluralni družbi.

Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO

Za ogled izjave kliknite tukaj

Predstavitev novega zbornika ''Vojna za Slovenijo'' v Šentilju

vso.si 2014 03 24 vojna za slovenijo sentilj 1825. marec 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve z ustanavljanjem območnih in občinskih odborov še naprej krepi delovanje ''na terenu''. V ponedeljek, 24. marca, je Združenje VSO ustanovilo Območni odbor Šentilj, Kungota in Pesnica, prvi predsednik pa je postal Peter Nikl. Ob ustanovitvi odbora je potekala tudi predstavitev zbornika ''BELA KNJIGA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE'' in novega zbornika ''VOJNA ZA SLOVENIJO'', katerega uradna predstavitev je bila prejšnji torek. Zbornika je v pogovoru z dr. Andrejo Valič Zver predstavil Janez Janša, ki je opozoril, da se z vse večjim zadolževanjem Slovenije, za katerega je kriva aktualna vlada, bližamo razmeram, ki so botrovale razpadu prejšnje skupne države. Janša je tudi tokrat izpostavil vrednote, ki so nas združevale v času osamosvojitve in poudaril, da se bomo iz težav lahko izvili le, če bodo te vrednote zopet postale vodilo in gonilo Slovenskega naroda.  

Navzoče je nagovoril župan Občine Šentilj Edvard Čagran, v kulturnem programu so nastopili pevci MPZ KUD Mejnik Šentilj, pred dvorano pa je obiskovalce pozdravil Pihalni orkester Občine Šentilj.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Predstavitev novega zbornika ''Vojna za Slovenijo''

vso.si 2014 03 18 vojna za slovenijo ljubljana 0119. marec 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Založba Nova obzorja je v lanskem juniju, ob Dnevu državnosti, izdala zbornik Bela knjiga slovenske osamosvojitve, v katerem so objavljeni številni dokumenti iz časa osamosvajanja Slovenije. Zbornik je včeraj  dobil nadaljevanje, nov zbornik, ki ga je ravno tako izdala založba Nova Obzorja in za katerega je dokumente zbiralo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Zbornik ''Vojna za Slovenijo'' so včeraj predstavili v Mestnem muzeju Ljubljana.

Zbornik, ki vsebuje obsežno dokumentacijo o usklajevanju obrambnih aktivnosti v času osamosvojitvene vojne, so v pogovoru z urednikom častnika Demokracija, Metodom Berlecem, predstavili predsednik Združenja VSO in nekdanji minister za obrambo Aleš Hojs, načelnik Republiškega štaba TO v času vojne za Slovenijo Janez Slapar, poveljnik Pokrajinskega štaba TO za Dolenjsko v času vojne za Slovenijo in predsednik Zveze slovenskih častnikov Albin Gutman, poveljnik Specialne brigade TO v času vojne za Slovenijo Tone Krkovič in minister za obrambo v času vojne za Slovenijo Janez Janša, ki je napisal tudi spremno besedo k zborniku. Janša je v predstavitvi izpostavil nekatere številke. JLA je agresijo na Slovenijo 26. junija 1991 začela z enotami, ki so skupaj štele 22.000 vojakov, častnikov in podčastnikov. V knjigi objavljene analize kažejo, da je imela JLA v vojni za Slovenijo 48 mrtvih in 116 ranjenih, enote TO pa so v spopadih zajele 2.663 njenih pripadnikov, medtem ko jih je prostovoljno na slovensko stran prebegnilo 3.090. Od 22.000 pripadnikov jih je JLA v dobrih sedmih dneh spopadov izgubila najmanj 5.917 ali več kot četrtino, med njimi nesorazmerno velik del - najmanj 534 - aktivnih častnikov in podčastnikov. Gre za zbornik dokumentov, ki so nastali in bili napisani v času med 7. majem in 10. julijem 1991, sam zbornik pa je, kot je še dejal Janez Janša, izziv za zgodovinsko stroko. Predsednik Združenja VSO Aleš Hojs je pojasnil, da je zbornik pomemben zlasti s stališča verodostojnosti ocenjevanja osamosvojitvene vojne. Bralci si bodo lahko na podlagi predstavljene dokumentacije sami ustvarili vtis o tem, kaj se je v času vojne v resnici dogajalo.

Tudi načelnik Republiškega štaba TO v času vojne za Slovenijo Janez Slapar in Albin Gutman, ki je bil v času vojne poveljnik Pokrajinskega štaba TO za Dolenjsko ter Tone Krkovič, takratni poveljnik Specialne brigade TO, so zbornik ‘’Vojna za Slovenijo’’ ocenili kot nepogrešljiv prispevek k razumevanju časa slovenskega osamosvajanja.

Po predstavitvi zbornika je Združenje VSO podelilo priznanja pripadnikom 2. izvidniškega voda Specialne brigade MORiS, ki je 28. junija 1991, v bliskoviti akciji zavzel veliko skladišče JLA pri Borovnici ter s tem omogočil oboroževanje Slovenske vojske. Priznanja so prejeli: Uroš Gabrovšek, Denis Ule, Robert Petrovčič, Edvard Gregorka, Janez Novak, Tomaž Brence, Peter Mencin, Andrej Pristavec, Smiljan Pajnkihar, Niko Smole, Dušan Radošek, Bruno Dormiš, Robert Miklavčič, Uroš Sajovic, Rok Hrovatin, Brane Zrinski, Marko Lipuš, Stanislav Kucler, Robert Marolt, Jože Fortuna, Brane Brožič, Boris Mikuš in posmrtno Jože Prvinšek.

Združenje VSO je hkrati predstavilo predlog, da Predsednik republike ob letošnjem Dnevu državnosti pripadnikom tega voda podeli visoko državno odlikovanje. Za ogled predloga kliknite tukaj 

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Sporočilo Zbora za republiko v zvezi z dogajanjem v Ukrajini

ukrajina-ruska-vojska3. marec 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

1. Zbor za republiko izraža zaskrbljenost zaradi posegov Ruske federacije zoper suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, saj gre za poglabljanje krize v tej državi in za očitno kršitev mednarodnega prava, Ustanovne listine Združenih narodov, Helsinške sklepne listine pa tudi specifičnih zavez Ruske federacije o spoštovanju suverenosti in teritorialne integritete Ukrajine, ki izhajajo iz budimpeštanskega memoranduma leta 1994 in bilateralne pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu iz leta 1997. Zbor za republiko podpira demokratične procese v Ukrajini, njeno suverenost in celovitost kakor tudi njeno suvereno pravico izbire, v katere mednarodne organizacije in povezave bo vstopala. Ukrajinska kriza utegne sprožiti daljnosežne posledice za stabilnost mednarodnih odnosov, za zaupanje in sodelovanje v Evropi.

2. Zgodovinski spomin terja, da se ob najnovejših ruskih grožnjah in njihovih implikacijah spomnimo načrtov Miloševićeve Srbije v zvezi s srbskim prebivalstvom v BiH, na Hrvaškem in na Kosovu; na žalost pa tudi münchenskega paktiranja v zvezi s Sudetskimi Nemci leta 1938, da ne govorimo o kasnejših paktih, ki so sprožili II. svetovno vojno.

3. Ob tem je Zbor za republiko zaskrbljen tudi zaradi izjav slovenske vlade oz. njenega ministrstva za zunanje zadeve. Gre za izjave o pripravljenosti Slovenije, da bi posredovala med Evropsko unijo in Rusko federacijo, ker da »imamo z Rusijo dobre odnose«. Poleg tega, da dopuščajo dvom o dobrih odnosih med Slovenijo in Ukrajino; poleg tega, da ustvarjajo vtis, kot da Slovenija ni članica EU, ampak nekakšna vmesna in neopredeljena država med EU in Rusijo; takšne izjave prenašajo težišče problema, ki je v celoti ruski proizvod, na odnose med EU in RF.

4. Izjave slovenske vlade v zvezi z Ukrajino niso samo politično sporne in nesprejemljive, ampak so tudi nepravilne z vidika mednarodnega prava in diplomatske stroke. V mednarodni javnosti utegne nastati vtis, kot da Slovenija podpira težnje po vračanju sovjetskih modelov in teorij o omejeni suverenosti, ali se jim celo pridružuje. V Zboru za republiko se sprašujemo, kako je moglo priti do takšnih izjav.

5. Slovenija si je že v preteklosti in v okviru EU prizadevala za dobre odnose z Rusko federacijo in z Ukrajino. EU je Ukrajini zagotavljala evropsko perspektivo, v zadnjem času pa ji je ponudila tudi članstvo. Takšni politiki se Slovenija ni odpovedala in se ji ne more odpovedati.

6. V Zboru za republiko menimo, da bi moral zaradi neprimernega in za Slovenijo škodljivega ravnanja v zvezi z ukrajinsko krizo nemudoma odstopiti vsaj zunanji minister Karl Erjavec.

Za Zbor za republiko: Aleš Hojs, Jože Rant, Dimitrij Rupel, Lovro Šturm

Monopolizacija veteranstva

Sever ZVVS - logo27. februar 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

S strani medijev smo bili seznanjeni z dopisom Zveze policijskih veteranskih organizacij Sever in Zveze veteranov vojne za Slovenijo, šifra: ZPVDS-4/2014, naslovljenim na Vlado Republike Slovenije. V navedenem dopisu skušata navedeni združenji z zavajanji in polresnicami načrtno diskreditirati Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.

V dopisu se navedeni združenji neupravičeno sklicujeta na 31. člen Zakona o društvih. Status združenja je namreč pravnoformalno korekten, pravnomočen in uveljavljen. Tudi v primeru, da rok pravnomočnosti še ne bi potekel, navedeni združenji ne moreta izkazati pravnega interesa in posledično ne moreta biti stranki v postopku. Zato je njihova pritožba v smislu 31. člena Zakona o društvih nična.

Vsebina dopisa pa je po našem prepričanju v vseh točkah in navedbah neutemeljena oz. blago rečeno nerazumljiva. Težko razumemo zakaj smatrajo kot sporno, da smo domoljubno društvo, ki ima pozitiven odnos do svoje domovine in slovenske osamosvojitve? Zakaj smatrajo kot sporno, če ima združenje Pravilnik o veteranski uniformi? Zakaj bi bilo sporno, če je združenje priredilo obeležitev obletnice prvega postroja Slovenske vojske in ob tej priliki izvedlo repliko postroja? Zakaj smatrajo kot sporno, če povečujemo svoje članstvo?

Glede na dejstvo, da ni ne pravnoformalne, ne vsebinske podlage, ki bi delovanje in status Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve postavljalo pod vprašaj, njihovega ravnanja ne moremo razumeti drugače, kot nagajanje s ciljem, da bi Zveza policijskih veteranskih organizacij Sever in Zveza veteranov vojne za Slovenijo dobili več sredstev, ki jih ministrstvo namenja delovanju društev v javnem interesu.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Za ogled dopisa kliknite tukaj

Predstavitev bele knjige v Logatcu

vso.si 2014 02 24 bela knjiga logatec 0925. februar 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V ponedeljek, 24. februarja, je v nabito polni Jožefovi dvorani Doma Marije in Marte v Logatcu, Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve pripravilo predstavitev zbornika ''BELA KNJIGA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE''. Zbornik je v pogovoru z dr. Andrejo Valič Zver predstavil Janez Janša, ki se je v uvodu dotaknil problematike dostopa do arhivov in referendumske pobude za spremembo zakonodaje na tem področju. Janša je v pogovoru dejal, da Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve pripravlja že drugo Belo knjigo Slovenske osamosvojitve, ki bo z dokumenti pokrivala čas med majem in julijem 1991. V njej bodo med drugim tudi dokumenti o zavzetju skladišča orožja JLA v Borovnici. Pripadniki specialne brigade MORiS so namreč z zavzetjem in zasego velike količine orožja in streliva, omogočili prepotreben dodaten vpoklic pripadnikov Teritorialne obrambe. Janša je tudi tokrat spregovoril o trenutnem stanju v državi, ki je posledica odmika od vrednot, ki so slovenski narod krasile v času osamosvajanja.

Združenje VSO je pred prireditvijo ustanovilo še dva  odbora. V Logatcu so ustanovili občinski odbor, predsednik je postal Jože Leskovec, v Vrhniki pa so ustanovili območni odbor Vrhnika, Log-Dragomer, Borovnica in na predsedniško funkcijo izvolili Andreja Podbregarja.

Navzoče je pozdravil predsednik VSO Aleš Hojs, v kulturnem programu pa je nastopil Logaški vokalni kvartet.

Ukrajinska kriza

ukraine20. februar 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST 

V Svetu za mednarodne odnose, ki združuje diplomate in strokovnjake na področju mednarodnih odnosov, predvsem pa neravnodušne člane slovenske civilne družbe., smo zaskrbljeni zaradi krize v Ukrajini in pretreseni zaradi vse večjega števila žrtev v Kijevu in drugih tamkajšnjih mestih. Podpiramo upravičene zahteve upornikov in obsojamo nasilje oblasti, ki jih po vsem videzu usmerja predsednik Janukovič. Kot je mogoče sklepati na podlagi medijskih poročil in iz izjav evropskih državnikov, ki so v teh dneh obiskali Ukrajino, gre za upor državljanov proti avtokratski, neodgovorni in korumpirani oblasti, ki zavrača evropsko usmeritev Ukrajine. To zimo gre za ukrajinsko pomlad.

V SMO in v slovenski civilni družbi razumemo in podpiramo ukrajinske upornike. Slovenska pomlad, s katero smo dosegli neodvisnost, je predstavljala del zmagovitih operacij konca hladne vojne in zmage človekovih pravic nad totalitarizmom. Tudi slovenski pomladi so bile navdih evropske vrednote in evropski standardi urejanja zadev v državah.

Skrbita nas razraščanje konflikta in nevarnost državljanske, etnične oz. verske vojne. Še posebej nas skrbi spopad med večinskim ukrajinskim prebivalstvom in rusko manjšino. Spoštovanje pravic manjšin je evropski standard, katerega spoštovanje ne sme biti nikjer ogroženo.

Popotresni sunek po koncu hladne vojne in po razpadu nekdaj mogočne ZSSR ne bi pomenil nevarnosti le za Ukrajino, ampak bi ekonomsko in politično prizadel tako Evropo kot tudi Rusijo, ustvaril novo konfliktno žarišče z dolgoročnimi posledicami in zavrl krhko gospodarsko okrevanje, ki smo mu priča v večini evropskih držav.

Pogrešamo aktivnejšo vlogo slovenske diplomacije. Slovenija je edina članica Evropske Unije, ki pozna pasti tranzicije in težave prehoda iz totalitarnega v demokratični sistem, pa hkrati njenih odnosov z Rusijo oz. državami bivše Sovjetske zveze ne bremeni zgodovinska hipoteka. Lahko bi imela zaupanje vseh vpletenih strani.  

Podpiramo prizadevanja Evropske unije glede dialoga med aktualno oblastjo in protestniki, predvsem pa je potrebna izdatna pomoč gospodarskim, socialnim in političnim reformam, ki naj vodijo v stabilizacijo ukrajinske države in v reševanje problemov zaradi zapoznele tranzicije.

Odveč je strah, da bi demokratizacija Ukrajine oslabila geostrateški položaj Ruske federacije. Rusija potrebuje na svoji zahodni meji stabilno in prijateljsko državo, s katero bo nadaljevala tradicionalne ekonomske, kulturne, znanstvene in druge stike v obojestransko korist. Postopno širjenje evropskih vrednot na vzhod Evrope pomeni tudi priložnost za Rusijo. Tak razvoj lahko vodi v vsestranski napredek celotnega območja in v njegovo dolgoročno partnerstvo z Evropsko unijo. Odprta evropska perspektiva je tudi edina dolgoročna rešitev za to območje.

Svet za mednarodne odnose1

 

[1]Svet za mednarodne odnose je neformalno posvetovalno telo, ki ga sestavljajo člani organizacij civilne družbe (Civilna družba za pravično Slovenijo, Inštitut Jožeta Pučnika, Slovenski odbor za NATO, Zbor za republiko, Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve).

Predstavitev bele knjige v Grosupljem

vso.si 2014 02 17 bela knjiga grosuplje 3018. februar 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve je v ponedeljek pripravilo predstavitev zbornika ''BELA KNJIGA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE'' v Grosupljem. Pred predstavitvijo so ustanovili še tri odbore Združenja VSO, in sicer Območni odbor Grosuplje-Dobrepolje, katerega predsednik je postal Andrej Selan, Občinski odbor Ivančna Gorica, ki mu predseduje Milan Ivan Goršič in Območni odbor Mladinske sekcije VSO Triglav Grosuplje-Ivančna Gorica, katerega predsednica je postala Nives Rupčič.

Navzoče na prireditvi v Kulturnem domu Grosuplje, sta pozdravila predsednik Združenja VSO Aleš Hojs in Andrej Selan, ki je v svojem govoru med drugim izpostavil, da se delo združenja, na prvi pogled zdi lahko, saj temelji na neizbrisnem zgodovinskem dejstvu. Po drugi strani pa delo ne bo lahko, glede na trenutne razmere v družbi. ''Živimo v času'', je dejal Andrej Selan, ''ko nas pestijo socialne, gospodarske in moralne krize. Zelo se bomo morali potruditi, da bomo vrednote osamosvojitve ohranjali tudi za naše zanamce, da bodo ponosni na domovino Slovenijo tudi čez več desetletij, prav tako kot smo ponosni mi''.

Zbornik ''BELA KNJIGA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE'', je v pogovoru s Simono Pavlič predstavil Janez Janša, ki je poleg spominov na takratni čas, spregovoril tudi o trenutnem stanju v državi. Le ta je posledica odmika od vrednot, ki so slovenski narod krasile v času osamosvajanja. Tudi sedaj gre za temeljno razliko med tistimi, ki se istovetijo z Majniško deklaracijo in tistimi, ki jim vrednoto pomeni Temeljna listina. Prav vsi, ki so bili proti osamosvojitvi, to pa so podpisniki Temeljne listine, so bili kasneje nagrajeni z visokimi državnimi, gospodarskimi ali diplomatskimi položaji.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve že pripravlja drugo Belo knjigo Slovenske osamosvojitve, ki bo z dokumenti pokrivala čas med majem in julijem 1991.

V kulturnem programu je nastopil Moški pevski zbor Šmarje-Sap.

Kultura in Majniška deklaracija 1989

Majniska deklaracija 111. februar 2014 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Najbrž si mnogi zastavljate vprašanje, kakšna je zveza med kulturo, Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve in Majniško deklaracijo iz leta 1989? Zveza je preprosta in za tisti čas samoumevna. Pod Majniško deklaracijo so navedene naslednje organizacije: Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovensko krščansko-socialno gibanje, Slovenska kmečka zveza, Univerzitetna konferenca ZSMS Ljubljana, Zveza slovenske kmečke mladine in Društvo slovenskih skladateljev. Prelomne dogodke slovenske politike so sprožili slovenski kulturniki, umetniki, pesniki, pisatelji, tudi skladatelji.

Naslov dokumenta, ki smo ga aprila 1989 v moji pisarni na tedanji FSPN sestavili France Bučar, Janez Janša, Hubert Požarnik, Veno Taufer, Ivo Urbančič in jaz, namreč Majniška deklaracija, smo prevzeli od znamenite Koroščeve deklaracije iz leta 1917. Ta prva Majniška deklaracija je napovedala konec Avstro-Ogrske in začetek Jugoslavije, naša deklaracija, ki je bila objavljena 72 let pozneje (8. maja 1989), pa je napovedala konec Jugoslavije in začetek samostojne slovenske države. Če dobro premislimo in če upoštevamo, da je Berlinski zid padel šele 9. novembra tistega čudežnega leta 1989, je naša Majniška deklaracija napovedala tudi razpad Varšavskega pakta, konec Sovjetske zveze in konec hladne vojne.

Kot je znano, je bila Koroščeva deklaracija leta 1917 utemeljena na pravici do samoodločbe »naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov«, naša deklaracija pa je izhajala iz predpostavke o politični samostojnosti in suverenosti slovenskega naroda.

V istem času, ko smo objavljali in podpisovali Majniško deklaracijo, je tedanja Republiška konferenca SZDL proizvedla svoj dokument, ki se je imenoval Temeljna listina Slovenije 1989. Razliko med dokumentoma je Ivo Urbančič julija 1989 komentiral z besedami:

»Temeljna listina se razlikuje od Majniške deklaracije toliko, kolikor se uradna politika razlikuje od alternativne.« Nato je postavil vprašanje, »ali naj Jugoslavija še sploh obstaja, in katera je tista notranja vez, ki bi jo lahko držala skupaj?« Na to vprašanje je tudi odgovoril, da bi bilo to mogoče pod pogojem, »da se vsi deli Jugoslavije brezpogojno odločijo, da bodo poslušni zakonu moderne dobe.« France Bučar je bil mnenja, »da si Slovenci kot narod moramo izboriti lastno nacionalno identiteto kot mednarodno priznano.« Tine Hribar pa je napisal, da je Temeljna listina protislovna in da izhaja iz dvovladja: iz vladavine ljudstva, torej iz demokracije, in iz vladavine dela, ki je »upredmetena v delavskem razredu in poosebljena v Partiji kot samozvani avantgardi delavskega razreda (in ki) od znotraj blokira dejansko demokracijo«. Hribar še ugotavlja: »Razlika med Majniško deklaracijo in Temeljno listino je prav v tem, da Deklaracija ne izključuje Listine. Listina pa izključuje Deklaracijo.«

Če pomislimo, da je Temeljna listina SZDL ohranjala jugoslovanski okvir in kvečjemu napovedala njegovo - kot se je reklo - »prenovo«, je bila Majniška deklaracija, tudi zaradi vojaškega procesa zoper četverico JBTZ, ki mu je bila v velikem delu posvečena, znamenje obupa nad Jugoslavijo in napoved nove države. V bistvu je bila Temeljna listina v velikanskem zaostanku za Majniško deklaracijo. Morda bi jo lahko primerjali z 72 let starejšo Koroščevo deklaracijo, ki je tudi branila Jugoslavijo.

Na koncu naj rečem samo še to, da nekaterih aktualnih kritik in malomarnosti, da ne rečem zaničevanja, slovenske države ni mogoče razumeti drugače, kot da nas vračajo za četrt stoletja ali celo sto let nazaj, medtem ko nas Majniška deklaracija s svojo odprtostjo še danes opominja k prihodnosti.

Dr. Dimitrij Rupel, član Predsedstva VSO

Obvestila članom

Kontakt

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana

tel.: 08 382 35 30

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Z uporabo naših spletnih storitev soglašate z uporabo piškotkov. Želim izvedeti več >>