V Združenju VSO presenečeni nad sodbo v zadevi Patria

5. junij 2013 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, podobno kot vsa slovenska demokratična javnost in veliko število pravnih strokovnjakov, zgroženo ugotavlja, da se ob 25. obletnici procesa proti četverici pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, dogaja nekakšna repriza politično motiviranih procesov in obsodb, ki temeljijo zgolj na katastrofalno slabo skonstruiranih indicih, o kakršnihkoli dokazih pa niti sledu. Vrsta skrajno nenavadnih okoliščin, od medijsko napovedanega procesa pred petimi leti, popolnih netočnosti v obsodilni sodbi, do bizarnih obtožb o neugotovljenih dneh, neznanih in neidentificiranih načinih komunikacije, upravičeno poglablja sum v to, da proces ni sledil pravosodnim, temveč političnim ciljem.

Očitno vnaprej napisana obsodba zato ne sme in ne more zdržati, če želimo doseči ideale pravne in demokratične države, kot najvišje postavljenih ciljev osamosvojitvenih vrednot, katere dosledno varuje tudi Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Strahopetni mazači oskrunili simbol slovenske enotnosti

2. junij 2013 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) najostreje obsoja sinočnjo mazaško akcijo, ki je oskrunila pročelje Roške ulice in s tem simbol enotnosti najbolj ključnega obdobja slovenske demokratizacije.

Takšne stvari ponoči počenjajo fašisti nad spomeniki slovenskega narodnega odpora v zamejstvu, svoje čase pa je to nad podobnimi spomeniki na avstrijskem Koroškem počenjala SDV, kar je lepo razkril Igor Omerza v knjigi o Velikovškem atentatu. Zdi se, da so na delu ideološki nasledniki tistih, ki načrtno črnijo tiste točke v slovenski zgodovini, ki nas družijo.

Na pročelje Roške lahko zlijejo hektolitre črnila in si izmislijo še takšne napise, njenega izročila in duha ne morejo prekriti. Preživel je sistem, ki je grozil s smrtjo, pa ne bo skrivačev, ki v zavetju noči strahopetno mažejo oči predvsem sebi.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Obrambni minister sprožil nepotrebne delitve naroda na ideološki podlagi

18. maj 2013 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje VSO je zgroženo nad ravnanjem obrambnega ministra Romana Jakiča, ki je na današnji slovesnosti v Celju poimenoval vojašnico Slovenske vojske po partizanskem komandantu Francu Rozmanu Stanetu. S to poniglavostjo je minister Jakič ponovno in povsem po nepotrebnem zanetil delitev slovenskega naroda na ideološkem fundamentu. Ravnanje ministra Jakiča je sicer razumljivo, ker z najnovejšo delitvijo očitno skuša preusmeriti pozornost od zavožene vladne politike, neuspešne predsednice vlade Alenke Bratušek in njenega tajkunskega botra Jankovića.

Več kot dve desetletji parlamentarne demokracije sta bili potrebni, da je v Sloveniji dozorelo spoznanje o spornosti Franca Rozmana Staneta in se začelo s kritično distanco razpravljati o krvavih zločinih, v katere naj bi bil nesporno vpleten in nad katerimi so se zgražali celo najbolj zagrizeni partijci z Edvardom Kardeljem na čelu. Prejšnjemu obrambnemu ministru Alešu Hojsu gre vse priznanje, ko se je pogumno odločil, da ime narodnega heroja Franca Rozmana Staneta ne bo več na pročelju osrednje vojašnice Slovenske vojske v Ljubljani. Tja preprosto ne sodi. Poteza ministra Hojsa je pomenila ogromni pozitivni preskok v miselnosti in razumevanju polpretekle zgodovine. Minister Jakič pa nas je po javnem naročilu ljubljanskega župana Jankovića, ki ga je izrekel pred dobrim tednom na Orlah, poslušno vrnil na stare tirnice razdora.

Združenje VSO z vsem spoštovanjem sprejema in ceni upornike, ki so se med II. svetovno vojno uprli z orožjem ali brez njega italijanskemu in nacističnemu okupatorju. V nobenem primeru pa ne odobravamo vojnih zločinov in čaščenja akterjev tega človeku nevrednih dejanj. Franc Rozman Stane je preveč sporna oseba, da bi po njem poimenovali karkoli, dokler ni pojasnjena njegova vloga med II. svetovno vojno in ovržene obtožbe, da si je roke umazal s slovensko krvjo.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Za treznost in razum

18. marec 2013 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Nabor kandidatov mandatarke Alenke Bratušek za novo vlado Republike Slovenije ne vzbuja pretiranega optimizma. Posebej izstopa predlog g. Romana Jakiča za obrambnega ministra. Ta predlog gotovo ni in ne more biti v ponos državljankam in državljanom, še posebej pa ne Slovenski vojski in vsem tistim, ki smo za novo državo zastavili svoja življenja. V slovenski javnosti je še vedno živa slika nastopov in delovanja tedanjega delegata Romana Jakiča v skupščini Republike Slovenije.

Delegat Roman Jakič je namreč aktivno nastopal in deloval proti nastajanju slovenskih obrambnih sil, zganjal kvazi mirovništvo in poveličeval agresorsko JLA. Namesto podbude in jasne podpore slovenski osamosvojitvi, je z destruktivnim delovanjem in poniglavostjo vnašal nemir in negotovost v vrste teritorialne obrambe in policije, ki so se odločno in hrabro zoperstavili agresorski JLA.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve poziva g. Romana Jakiča, naj odstopi od nameravane kandidature, mandatarko Bratuškovo pa, če se g. Jakič ne bo sam zahvalil za povabilo, da naj umakne sporni predlog za novega obrambnega ministra. Verjamemo, da bo pri imenovanju novega obrambnega ministra prevladal razum in spoštljiv odnos do vseh pripadnikov in aktivnih udeležencev osamosvojitvenih prizadevanj.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve podpira predsednika vlade

15. januar 2013 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Spoštovani predsednik vlade, g. Janez Janša,

v imenu Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Vam izrekam vso podporo in spoštovanje do vašega dosedanjega dela. Želim, da vztrajate na poti reform in reševanja krize in ne podležete očitkom v kolikor sodite, da so neutemeljeni ter uporabite vsa pravna sredstva, da dokažete svojo nedolžnost. Zaradi interesov slovenske države, gospodarstva in ljudi, ki verjamemo, da je Slovenija na pravi poti, Vas Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve podpira in je prepričano, da bodo na koncu zmagale reformne sile.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Slavko Kmetič, predsednik

Lažne dileme

21. december 2012 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V zadnjih dneh so se s podpisi nekaterih znanih osebnosti, kot sta Veno Taufer in Jože Pirjevec, pojavile politične ocene in pobude, ki uporabljajo retoriko slovenske pomladi, njihov pravi namen pa je udaren obračun z njo.

Tako se je na primer Odbor za pravično in solidarno družbo, ki ga vodi Jože Pirjevec, sestal pred nekdanjim ljubljanskim vojaškim sodiščem na Roški cesti in si za geslo izbral poziv »Nazaj na Roško«. Provokacija, pravzaprav farsa, je predvsem v tem, da Janeza Janšo po 24 letih namesto jugoslovanske komunistične vojske obsoja Pirjevčev odbor, ki se je postavil v vlogo naslednika nekdanjega Bavčarjevega odbora. Bavčarjev Odbor za človekove pravice je leta 1988 reševal četverico JBTZ iz vojaškega zapora. Pirjevčev odbor, ki »želi dati vsebino« »spontanemu gibanju množic«, si je za tarčo izbral osebo, ki je v okviru demokratičnega gibanja slovenske pomladi odločilno prispevala k postavitvi nove države. Omenjeni odbor - podobno kot izjava Društva slovenskih pisateljev, ki jo je podpisal Veno Taufer - meni nič, tebi nič namesto demokratično izvoljene zahteva »oblikovanje tehnične vlade«.

Omenjeni odbori, manifesti in izjave prenašajo politično razpravo iz terena resnicoljubnosti in dejstev na teren populizma, pri čemer izrabljajo nekatere upravičene kritike javnih zborovanj, ki se pojavljajo po slovenskih mestih. Manifestom in izjavam, kot so Pirjevčeve, ne gre za dejstva in za resnične skrbi, ampak za obup po porazu Danila Türka, po propadu Gorenakove interpelacije in po sklepu Ustavnega sodišča, da ne bo dovolilo referendumov o slabi banki in o državnem holdingu.

Med domislicami Pirjevčevega odbora najdemo tudi »minuto molka za pravno državo«, ki zbuja vtis, kot da je za slabo delo slovenskega pravosodja kriva Janševa vlada, ne pa trdoživost in reprodukcijska radoživost jugo-slovenskega pravosodnega sistema.

Prišel je čas, ko je treba zavarovati vrednote slovenske osamosvojitve pred goljufivimi predstavami in lažnimi dilemami. Aktualna slovenska vlada seveda ni ugrabila nobene države, ampak jo po pooblastilu demokratičnih volitev upravlja po najboljših močeh in v skladu z evropskimi standardi. V Evropi zasidrana slovenska država je nastala na pobudo pomladnih strank in s podporo velike večine Slovencev. Samozvani odborniki, nekdanji sodelavci jugoslovanske tajne policije in privrženci jugo-slovenske tovarišije se skušajo polastiti izročila slovenske pomladi.

Predsedstvo VSO

Izjava Združenja VSO o pozivih na proteste

19. december 2012 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Pismo generala Ladislava Lipiča, v katerem veterane in člane ZVVS poziva na demonstracije proti "vzvišenosti in cinizmu" oblasti, smo v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) prebrali z velikim začudenjem.

Koga general Lipič v javnem pozivu »Tega si nismo zaslužili!«, objavljenim 3.12.2012 na spletnih straneh ZVVS, pravzaprav misli z »vzvišenostjo in cinizmom«? General Lipič namreč uraduje v Uradu Predsednika države Danila Türka, ki je pravkar končane predsedniške volitve izgubil. Po mnenju javnomnenjskih voditeljev in neodvisnih analitikov prav zaradi domnevno vzvišenega in ciničnega odnosa do državljank in državljanov ter njihovih problemov. General Lipič je pred tem služboval kot načelnik Generalštaba Slovenske vojske, nato pa kot njegova ekscelenca veleposlanik na tujem zastopal slovensko državo. Zato bi Ladislava Lipiča težko uvrstili kamorkoli drugam, kot v vrh vladajočega oblastnega aparata, zoper katerega, razumi, kdor more, zdaj prav on poziva!

Ni jasno, koga ima general Lipič v mislih, jasno pa je, da je s tem pismom stopil v polje skrajno pritlehnega politiziranja, ki je povsem nedostojno in nevredno dejanj slovenskega generala. Visoki državni uradnik Lipič, uradnik najvišjega ranga in plačnega razreda, poziva veteransko članstvo, ki ga v VSO globoko spoštujemo, s katerim pa v ničemer ne deli usode. General Lipič izrablja nezadovoljstvo drugih za politične cilje tretjih in manipulira s tistimi, ki so lahko upravičeno nezadovoljni s posameznimi pojavi in nepravilnostmi v družbi.

General Lipič s stavkom: »Plebiscit, podprt z veliko večino glasov državljank in državljanov, ni dal nikomur dovoljenja za pretepanje tistih, ki so to državo gradili dolga desetletja, zdaj pa so izgubili delovna mesta in pravico do najosnovnejšega – pravico do dela!«, spominja na znane stavke iz naše polpretekle zgodovine, ki so z vzklikanjem "Niko ne sme da vas bije!", prišli na oblast v prejšnji državi. Ponavljanju takih vzorcev se nekateri očitno niso odrekli in največji paradoks je, da vanj vlečejo  veteranske organizacije.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) tako ravnanje zavrača v celoti. Dodatni komentar, ali je general Lipič oskrunil častivredno uniformo slovenske vojske, gotovo ni potreben.

Predsedstvo VSO

Izjava Združenja VSO ob protestih nezadovoljnih državljanov

29. november 2012 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve VSO, ki je nastalo, da bi ohranjalo vrednote slovenske pomladi in osamosvojitve, z zaskrbljenostjo spremlja soočenje Slovenije s krizo, ki maje temelje mlade slovenske države. Čeprav se zavedamo njenih globalnih razsežnosti, vidimo zanjo tudi mnoge razloge v odsotnosti pravočasnih sprememb in reform v celotnem obdobju po osamosvojitvi in v lastnem ravnanju, ki je odlagalo soočenje z nujnimi spremembami in s pravimi problemi.

Za krizo niso vsi enako odgovorni. Prepogosto se dogaja, da najhujše posledice nosijo pravzaprav najmanj odgovorni zanjo. Zato VSO razume izraze nezadovoljstva in se zaveda daljnosežnih posledic krize za ljudi. Kriza traja že nekaj let in njena globina zahteva očitno še nekaj nadaljnjih let, da jo bomo odpravili. VSO zato podpira vlado v njenih reformnih prizadevanjih, četudi je soočena z nezadovoljstvom v lastnih vrstah zaradi kršenja socialnih pravic veteranov, kar poleg ostalega slabša položaj njenih članov in simpatizerjev.

VSO se tudi zaveda, da spopadanje s krizo ruši mnoge privilegije in odpravlja nepravilnosti, kar ni po godu nekaterim, ki so na račun ljudi in zoper načela zakonitosti ustvarili svoj ekonomski ali politični privilegij. Ob tem pa s svojim političnim, poslovnim in medijskim vplivom spodbujajo k uličnim protestom zato, da spremembe preprečijo, ne pa spodbudijo. Hujskanje k nasilju zato VSO zavrača in poziva oblast, da zavaruje premoženje, varnost in življenje ljudi in zagotovi spoštovanje zakonitosti.

Vsako igranje politike s podžiganjem uličnih protestov se ji bo vrnilo kot bumerang. V naši zgodovini so pozivi k nasilnim uličnim protestom zaznamovali nasprotovanje slovenski osamosvojitvi, teh metod in sredstev se še predobro spomnimo, kot se spomnimo tudi mirnih demonstracij za spoštovanje človekovih pravic, ki so pripeljale do svobodnih volitev in demokracije.

Zato obenem, ko podpiramo zahteve po boljšem življenju za ljudi in razumemo nezadovoljstvo prizadetih, zavračamo podžiganje strasti in nemirov. Zavračamo tudi politične pozive nekakšnih samooklicanih skupin "osamosvojiteljev", ki po nepotrebnem to svetlo obdobje slovenske zgodovine uporabljajo za potrebe dnevne politike.

Takega ravnanja niso vredni nobeni cilji, še najmanj taki, za katere se zdi, da bi lažje prinesli želene volilne izide kakšno nedeljo.

Predsedstvo VSO

Nov udarec osamosvojitvi Slovenije

25. oktober 2012 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Predsednik republike dr. Danilo Türk je 10. oktobra z Redom za zasluge odlikoval Jurija Gustinčiča, za novinarski prispevek k odprtemu, strpnemu in kulturnemu javnemu dialogu. Ob vročitvi odlikovanja je poudaril, da je Jurij Gustinčič osebnost 20. stoletja, ki je s svojim delom to izjemno težko stoletje tudi sooblikovala. Njegovo poročanje sta po besedah predsednika zaznamovali subtilnost argumenta ter pomembnost poudarjanja potrebe po razumevanju dveh strani v konfliktu in več vidikov zapletenih mednarodnih vprašanj.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) izraža nezadovoljstvo s predsednikovo odločitvijo, zavedajoč se, da je podeljevanje odlikovanj suverena pristojnost predsednika, s katero pa bi moral skrbeti za utrjevanje nacionalne zavesti in soglasja. Žal ugotavljamo, da sosledje predsednikovih odločitev za odlikovanje posameznih oseb, predstavlja nadaljevanje demontaže podpore vrednotam slovenske osamosvojitve. Omalovaževanje teh vrednot se je celo začelo s predsednikovimi odlikovanji nekaterih nasprotnikov osamosvojitve v devetdesetih letih, vrhunec pa je doseglo s predsednikovo odločitvijo za podelitev priznanja nekdanjemu šefu tajne policije Tomažu Ertlu. Po tem vrhuncu se je moral predsednik prav potruditi, da bi ohranil žaljivo raven nagrajevanja nasprotnikov slovenske neodvisnosti in demokracije. Ko je bilo že videti, da se je ob odlikovanju Tomaža Ertla predsednik zamislil nad svojimi odločitvami, pa je v konici volilne kampanje z odlikovanjem prvaka jugoslovanskega partijskega novinarstva Jurija Gustinčiča dokazal, da sosledja njegovih potez ni moč razumeti drugače kot skrbno načrtovanega in premišljenega.

Gospod Jurij Gustinčič, ki se je poleti 1991 v neslovenskih časnikih norčeval iz obrambnih in diplomatskih prizadevanj za svobodno slovensko državo; tako se je med drugim v časopisu Slobodna Dalmacija, v najtežjih dnevih osamosvajanja 27., 28. in 30. junija 1991, ukvarjal z vprašanjem Gadafijevih kamel, njihovega mleka in splošne »korajže« libijskega diktatorja (članek: Gadafi, onaj pravi). Drugod pa izrecno nasprotuje osamosvojitvi, npr. v članku Dobri živci in Gdje je Kissinger? Še posebej je to izstopajoče, ker je Slobodna Dalmacija v tistih dneh sproti objavljala članke in slike o grozodejstvih JLA v Sloveniji. Jurij Gustinčič je to torej storil namerno, v polni zavesti svojega dejanja.

Za VSO je nesprejemljivo, da se aktualni predsednik in predsedniški kandidat s svojimi simbolnimi potezami postavlja na stran nasprotnikov osamosvojitve Slovenije. V VSO si želimo predsednika, ki bo vsako odlikovanje skrbno pretehtal in odlikoval tiste posameznice in posameznike, ki so s svojim življenjem in delovanjem brez sence dvoma pripomogli k nastanku in ugledu samostojne Slovenije.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

Ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

22. avgust 2012 - SPOROČILO ZA JAVNOST

8. avgusta 2012 je vlada Republike Slovenije podprla obeleževanje 23. avgusta kot evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. S tem Slovenija sledi Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel že aprila 2009.

10. avgusta 2012 je Študijski center za narodno spravo v sporočilu za javnost poudaril, da je Slovenija edina evropska država, ki je v 20. stoletju doživela vse tri velike totalitarizme - fašizem, nacizem in komunizem. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) se strinja z ugotovitvijo, da je »obeleževanje spomina na žrtve totalitarnih režimov še posebej pomembno kadar upada zaupanje v ustanove pravne države in demokracije«. Slovenska osamosvojitev je potekala v ozračju, prežetem s soglasjem slovenske družbe o pomenu vrednot pluralistične, demokratične in pravne države ter v ozračju zanosnega boja za obrambo človekovih pravic. Temu ozračju je bil vsakršen totalitarizem tuj in najširša civilna družba se je izražanju avtoritarnih praks tedanje oblasti smelo postavila po robu s pogumno držo nenasilnega državljanskega odpora.

V tej luči predsedstvo VSO ocenjuje izjavo kolegija ZZB NOB z dne 14. avgusta 2012, s katero ta organizacija zavrača obeleževanje evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov z argumentom, da to »ne more prispevati k umirjanju političnih razmer, še manj pa k civilizirani evropski zavesti, saj je grobo nadaljevanje kulturnega boja in delitve naroda«. VSO meni, da k spravi in civilizirani zavesti lahko vodi samo razkrivanje resnic; raziskovanja dejstev o zgodovinskih dogodkih ne moremo enačiti z »boji in delitvami« posebej v primerih, ko dejstva razkrivamo umirjeno, pretehtano in argumentirano. Dejstva o resničnih dogodkih in kolaboracijah med in po drugi svetovni vojni so še vedno plod raziskovalnega dela in temeljitega luščenja ovojev iz globoko zakopanih arhivov in spominov preživelih prič; ZZB se v svoji izjavi ogne omembi sodelovanja Hitlerja in Stalina. K civilizirani zavesti pa pomembno prispeva eksplicitno priznanje ZZB, da je bil boljševiški/komunistični sistem totalitaren. Vsi totalitarizmi so si seveda med seboj različni, a da bi komunističnega presojali bolj milostno kot druge zato, ker je sodeloval z zahodnimi demokracijami, ne bi zdržalo kritike po načelih vladavine prava; to je tako kot, če bi sodili, da je neki morilec nedolžen, ker se je nekoč družil z nedolžnimi ljudmi. Argument, da je komunistični totalitarizem trajal deset let, je enako nevzdržen, saj je imel maršal Tito dosmrten mandat; umrl je leta 1980, od leta 1985 do 1988 pa so se v Ljubljani še vedno vrstili vojaški procesi zoper demokracijo, dirigirani s strani militaristične oblasti.

VSO meni, da je citirano stališče ZZB nasprotno usmeritvi citirane resolucije Evropskega parlamenta. VSO ob tem izraža odobravanje eksplicitnega priznanja ZZB, »da je bil komunistični sistem totalitaren in da je obstajal tudi v Sloveniji«. Ostale sodbe prepustimo resnicoljubnemu raziskovanju dejstev. ZZB v svoji izjavi napeljuje na misel, da vsi totalitarizmi niso enaki oz. da so nekateri upravičeni. Predsedstvo VSO sledi vrednotam slovenske osamosvojitve in ji je vsakršni totalitarizem tuj. Ne gre za enačenje totalitarizmov, kot to namiguje ZZB, gre preprosto za obelodanjanje zgodovinskih dejstev in s tega vidika za enako skrben odnos do raziskovanja vseh totalitarnih pojavov v zgodovini in v sedanjosti.  

Zavedamo se, da je evropska prihodnost, z njo pa tudi slovenska, odvisna od premagovanja starih ideoloških vzorcev in od vedrih ter strpnih pogledov na skupni evropski podvig. Ko se spominjamo žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, negujemo vrednote slovenske osamosvojitve in z njihovo pomočjo krepimo nov koncept ustvarjalnega in sodobnega evropskega slovenstva, v katerem totalitarizmi nimajo azila. Zavzemamo se za ničelno toleranco do totalitarnih in avtoritarnih praks.

Predsedstvo Združenja VSO