OBELEŽITEV PROCESA PROTI ČETVERICI JBTZ

5. junij 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V petek, 31. maja, na dan, ko je Služba državne varnosti aretirala Janeza Janšo, novinarja tednika Mladina in Ivana Borštnerja, zastavnika v službi JLA zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti. Dva dni kasneje je SDV ali, po domače UDBA, aretirala še dva sodelavca Mladine Davida Tasića in Francija Zavrla. Proces proti četverici JBTZ je sprožil dolgo zadrževano energijo nezadovoljstva z razmerami v Jugoslaviji ter na ulice pognal več deset tisoče ljudi. V podporo četverici se je formiral Odbor za varstvo človekovih pravic, kateremu je uspelo organizirati pet večjih zborovanj.

Letošnja obeležitev je potekala v duhu analize in vprašanja, kaj je potrebno danes storiti oz. kateri je tisti dovolj velik dražljaj, da bi se peščena ura slovenske družbe odvrnila od apatičnosti k aktivnosti. Uvodoma je navzoče pozdravil Marko Andolšek, predsednik Občinskega odbora mladih VSO Triglav Ljubljana, ki je spomnil na to, da brez mladih ob koncu 80. in začetku 90. let ne bi bilo samostojne Slovenije. Novinar tednika Demokracija in avtor knjige »Slovenija vstan!« Gašper Blažič je predstavil svojo novo knjigo, se spomnil na čas slovenske pomladi in osamosvojitve Slovenije ter komentiral civilno-družbena gibanja v Sloveniji danes in leta 1988. V kulturnem programu sta z domoljubno pesmijo in besedo nastopili pevka Julija Urbančič in pesnica ter poslanka v Državnem zboru RS Alenka Jeraj.

Blažič je, med drugim, spregovoril o mladih, ki ne najdejo službe in gredo v tujino. S tem v Sloveniji izgubljamo kritično maso, ki pa bo nujno potrebna za spremembe. Komentiral je tudi današnje odzive na dogajanje po Sloveniji: »Problem je, da na Facebooku vidimo fotografijo Odbora 2014, stisnemo "like" in mislimo, da smo tako zraven. To je premalo. Morali bi postati bolj aktivni. Posameznik se danes zapira v svoj svet, živi za svojim zidom in ne pokuka več izza njega.« O slovenski pomladi pa je dejal: »Slovenska pomlad še ni dovršena. Takrat se je začela, a ni še konec. Navidezno smo dosegli demokracijo in tej navidezni resničnosti smo nasedli.«

Mladinska sekcija VSO Triglav

SPOMINSKA SVEČANOST JOSEFU ŠIMČIKU

25. maj 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Dne 23. maja 1991 je prišlo do incidenta med Teritorialno obrambo in JLA. Teritorialci so v bližini 710. Učnega centra zajeli dva vojaška izvidnika, vendar so ju kmalu nato izpustili. JLA je kljub temu učni center obkolila s tanki in zahtevala izročitev enote, ki je priprla njihova izvidnika. Čeprav z neprimerljivo oborožitvijo, so se naborniki in vodstveni kader Teritorialne obrambe odlično držali in nedvoumno nakazali, da bodo odločno branili svoj učni center. V Pekre je JLA želela napotiti vojaške okrepitve, vendar so se temu Pekrčanke in Pekrčani uprli z živim zidom. Aretacija poveljnika Teritorialne obrambe je med Mariborčankami in Mariborčani vzbudila veliko ogorčenje. Mestne oblasti so kot protiukrep skorajda vsem vojaškim objektom izključile telefon in elektriko. Pred vojašnico, kjer sta bila zaprta pripadnika TO, se je 24. maja 1991 začela zbirati velika množica ljudi, ki je z živim zidom želela preprečiti gibanje JLA. Medtem je vojaško oklepno vozilo BOV zapeljalo v množico in na Ljubljanski cesti v Mariboru do smrti povozilo Josefa Šimčika, ki je postal prva žrtev osamosvojitvene vojne.

V spomin na prvo žrtev slovenske osamosvojitve 1991 je bila v petek, 24. maja, komemorativna slovesnost pred spominsko ploščo Josefa Šimčika, Roberta Hvalca in Borisa Adama na Ljubljanski cesti v Mariboru. Zbrane sta nagovorila član predsedstva Združenja VSO Franc Kangler in poslanec v Državnem zboru RS mag. Dejan Kaloh. Govorca sta se vprašala o zgodovinskem spominu Slovencev na čas osamosvajanja in na vse tiste domoljube, ki so za samostojno in demokratično Slovenijo v boju zoper agresorsko JLA prispevali največ, svoje življenje.

Spomin na slovensko osamosvojitev, na to visoko pesem slovenskega naroda, bo ostal večno živ!

Govor mag. Dejana Kaloha si lahko reberete tukaj  

Združenje VSO Vzhodna Štajerska

STROKOVNA EKSKURZIJA V MUZEJ VSO

23. maj 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 22. maja, je Muzej VSO obiskala ekipa iz Iga. Uvodoma je navzoče pozdravil generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič ter podal nekaj osnovnih informacij o muzeju. Nato si je skupina ogledala stalne in priložnostne razstave. Domačin iz Iga, g. Kastelic, je Muzeju VSO podaril del rakete, s katero je bil sestreljen helikopter JLA pri Igu junija 1991. Ig je bil v času osamosvojitve ena glavnih tarč agresorske JLA, saj je bil tam Učni center TO RS in RTV oddajniki na Krimu, ki so bili med vojno tudi hudo poškodovani. Ekskurzijo so nadaljevali z obiskom parlamenta in ogledom Ljubljane.

Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve

30. OBLETNICA ZBOROVANJA V PODPORO ''JBTZ''

20. maj 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V torek, 14. maja, je v Celju potekala slovesnost ob 30. obletnici zborovanja v podporo četverici JBTZ 8. maja 1989 na Kongresnem trgu, na katerem je bila prebrana tudi Majniška deklaracija.

Samo ime Majniška deklaracija je prevzeto po znameniti deklaraciji dr. Antona Korošca iz leta 1917, ko so takrat južnoslovanski narodi zahtevali združitev v novo politično tvorbo, takrat, oziroma kasneje, znane kot Jugoslavija. Tako je bil 8. maja 1989 prebran dokument, ki je pomenil konec te in začetek samostojne Slovenije. Takrat se je na Kongresnem trgu zbralo na »odpri seji« več kot 20.000 ljudi, kasneje pa je taisti dokument podpisalo 100.000 ljudi. Majniška deklaracija je takrat predstavljala politični dokument DEMOS-sa, slovenske demokratske opozicije.

Pozdravni nagovor je imel Stane Zorko, predsednik Združenja VSO Zahodna Štajerska, ki je dejal, da so Majniška deklaracija in procesi, ki so sledili kasneje, očiten dokaz, da je to zasluga celotnega slovenskega naroda, v katerem so nekateri posamezniki bili začetniki sprememb, ki so kasneje pripomogle k nastanku samostojne slovenske države.

Breda Arnšek, podžupanja Mestne občine Celje, je v svojem nagovoru dejala: »Veseli smo in ponosni na vse naše dosežke, Majniške deklaracije, plebiscita, osamosvojitve, sprejema v evropsko družino narodov in demokratičnih držav. Prav zato nas veseli to, da ste za to okroglo, pomembno obletnico, izbrali Knežje mesto Celje.«

Dr. Dimitrij Rupel je eden od piscev Majniške deklaracije, dokumenta, ki je nastal prav v njegovi pisarni na FSPN aprila 1989. Pri pisanju so sodelovali še: Janez Janša, France Bučar, Hubert Požarnik, Veno Taufer in Ivo Urbančič. Rupel je v svojem slavnostnem govoru dejal: »Na vprašanje, ali so se uresničile napovedi Majniške deklaracije, moj odgovor je da in ne. Da, govori dejstvo, da Slovenija obstoja kot suverena država slovenskega naroda. Nastajala je nekaj let, kar je v primerjavi z drugimi narodi in nastajanjem njihovih držav bliskovito obdobje. Brez motenj ni šlo. Že kmalu po prebiranju Majniške deklaracije je sledil proti odgovor s Temeljno listino, ki je predvidevala »posodabljanje« slovenske države, ki pa bi bila vseeno pod skupno reformirano federacijo. Dejanja, ki so se začela že leta poprej, se niso ustavila. Leta 1991, 25. junija, je Slovenija razglasila suvereno in neodvisno državo. Slovenija je dočakala sprejem v Evropsko unijo in NATO.«

O sami demokraciji in pričakovanjih pri nas in v evropski družini, po besedah dr. Dimitrija Rupla, smo v določenih segmentih razočarani. Z druge strani pa, kar se Evrope same tiče, Rupel opaža, da zahodni politiki o delu Evrope, ki se je priključil kasneje k družini svobodnih evropskih narodov, nekako površno sklepajo o novih demokracijah, brez upoštevanja njihovih specifik ter balasta, ki so ga prinesle s seboj kot breme iz 50-letne prisotnosti komunizma in nesvobode na njihovih tleh.

V kulturnem delu slovesnosti so sodelovali Roman Končar ter dijaki I. Gimnazije Celje pod vodstvom prof. Tomaža Marčiča. Slovesnosti v Celjskem domu so se udeležili tudi član predsedstva Združenja VSO Slavko Kmetič in nekateri poslanci prvega sklica večstrankarske skupščine ter brigadir Viktor Krajnc, takratni poveljnik Teritorialne obrambe za Zahodno Štajersko.

Združenje VSO Zahodna Štajerska

OBELEŽITEV ZAČETKA USPOSABLJANJA PRVIH VOJAKOV V PEKRAH

17. maj 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V Mariboru je v četrtek, 16. maja, potekala obeležitev začetka usposabljanja prvih slovenskih vojakov v Pekrah in na Igu. Zbrane je na slavnostni seji pokrajine Združenja VSO Vzhodna Štajerska nagovoril generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič.

Združenje VSO Vzhodna Štajerska

Polfinalna tekma v streljanju M-59/66

15. maj 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 11. maja, je na vojaškem strelišču Crngrob v organizaciji Slovenske vojske potekalo polfinalno strelsko tekmovanje M-59/66 »2019«. Na polfinalnem tekmovanju so sodelovale tri ekipe Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in sicer ekipa VSO Južna Primorska 2 v sestavi Rok Furlanič, Fausto Furlanič in Lara Pirjevec, ki je zasedla 9. mesto, ekipa VSO Južna Primorska 1 v sestavi  Robert Hrvatin, Leon Furlanič in Olivero Furlanič, ki je zasedla 13. mesto in ekipa Občinskega Združenja VSO Grosuplje v sestavi Božo Predalič, Blaž, Vtič in Gašper Predalič, ki je zasedla 17. mesto.

Strelsko društvo VSO

30 LET MAJNIŠKE DEKLARACIJE

10. maj 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 8. maja, je v prostorih Slovenske matice potekala obeležitev 30. obletnice Majniške deklaracije, ki je bila prebrana istega dne leta 1989 na zborovanju v podporo četverici JBTZ. Podpisnice so v njej zahtevale suvereno državo slovenskega naroda. Povezovalec večera in eden od avtorjev Majniške deklaracije dr. Dimitrij Rupel je uvodoma poudaril, da so bili prostori Slovenske Matice izbrani s simboličnim namenom, da se 30. obletnica obeleži na istem mestu – Kongresnem trgu. Spomnil je tudi na razliko med Majniško deklaracijo in Temeljno listino. Majniška deklaracija je napovedala Slovenijo kot državo in članstvo v Evropski uniji. Izpostavil je tudi dilemo, ali se mladi danes zavedajo pomena, da je Slovenija članica Evropske unije.

Razpravljavci so predstavili svoje vidike, zgodovinske poglede ter navsezadnje tudi lastne vtise o času, ko je Majniška deklaracija nastala in obdobju, ki je sledilo. Poudarili so, da je bila osamosvojitev Slovenije veliko dejanje, čudež, saj mnogo narodov danes nima lastne države. Lahko smo ponosni, da smo pri tem sodelovali.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

PREDAVANJE NA ŠKOFLJICI

26. april 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V torek, 23. aprila, na Škofljici potekal drugi volilni zbor Območnega odbora Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica in volilni zbor Mladinske sekcije VSO Triglav za isto območje, na katerem je bilo izvoljeno novo vodstvo.

Zboroma je sledilo predavanje zgodovinarke in direktorice Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreje Valič Zver. Uvodoma nas je pozdravil podžupan Občine Škofljica Boris Zupančič, nagovorili pa so nas tudi predsednica Območnega odbora Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica Simona Pavlič, predsednica Mladinskega odbora Območnega odbora Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica Simona Purkat in generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič. Predavanja se je udeležila tudi poslanka v Državnem zboru RS Alenka Jeraj.

Dr. Andreja Valič Zver je v predavanju predstavila prelomno leto 1989, o dogodkih v tem času v Evropi in svetu ter naredila primerjavo z dogajanjem v Jugoslaviji in v Sloveniji. Tveganja posameznikov so bila takrat ključna za dosego demokratičnih sprememb, ki so tlakovale pot k osamosvojitvi nekdanjih komunističnih držav. Predavanje je bilo obogateno s slikovnim gradivom in predstavitvijo dela Študijskega centra za narodno spravo.

Območni odbor Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica

3. JAVNA TRIBUNA ZDRUŽENJA VSO IN ZBORA ZA REPUBLIKO

12. april 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 10. aprila, je v sodelovanju Zbora za republiko in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve potekala tretja javna tribuna »Evropa in z njo Slovenija na razpotju – Kam greš, Evropa?«. Gostje večera so bili dr. Andrej Umek, France Cukjati dr. med. in dr. Janez Juhant, pogovor pa je povezoval zgodovinar mag. Jurij P. Emeršič.

Dr. Andrej Umek je spregovoril o gospodarskem povezovanju kot najpomembnejši vsebini EU. Poudaril je, da bo za EU bistvenega pomena spoštovanje Schengena, kar pomeni Evropo brez notranjih kontrol, a hkrati tudi trdno zunanjo mejo. Evropsko povezovanje je tudi pomembno prispevalo h gospodarskemu razvoju. France Cukjati je v svojem prispevku obravnaval tematiko nacionalne identitete v EU. Izpostavil je problem mlajših generacij, ki nimajo izoblikovanega jasnega svetovnega nazora in ne dopuščajo tisočletjem izkušenj naroda, da ga oblikujejo. Tak človek je razosebljen. Tisti, ki v Evropi širijo nestrpnost do nacionalnih čustev in domoljubja pri posameznih narodih, s tem povzročajo evroskepticizem. Narod, ki nacionalne identitete nima, je izgubljen. Poudaril je, da je Evropa kljub vsem totalitarnim režimom uspela ohraniti neko identiteto. Kot zadnji razpravljavec je dr. Juhant spregovoril o krščanskih vrednotah v Evropi. Poudaril je, da temeljev ne moremo iskati v hinduizmu, budizmu, islamu, ampak v krščanstvu, ki spoštuje avtonomnost človeka. Ravno krščanski temelji so vplivali na to, da ljudje danes bolje živimo, je zaključil Juhant.

Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve

EKSKURZIJA V VAČE – SIMBOLI SLOVENSTVA

9. april 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Ob dnevu slovenske zastave sta Občinska odbora Združenja VSO Laško in Celje organizirala strokovno ekskurzijo v Vače z udeležbo na prireditvi Dan slovenske zastave.

Najprej so se odpravili v cerkev sv. Andreja v Vačah, kjer so se udeležili redne nedeljske maše. Nato jim je domači cerkovnik Janez Jurjevec predstavil župnijo in cerkev. Kaplanija na Vačah je bila ustanovljena leta 1437, dekanija pa šele leta 1784 in je obstajala 40 let. Nato so Vače do leta 1970 spadale pod dekanijo Moravče in od tedaj pod dekanijo Litija. Vaška župnija sodi danes med srednje velike. Sedanja cerkev sv. Andreja na Vačah je po ugotovitvah pokojnega župnika Valentina Benedika že šesta. Kot piše v knjigi “Vače” (1972), so sredi 12. stoletja prihajali na Vače menihi iz Stične in božjo službo opravljali v majhni kapeli na Grmu, hribu nad Vačami. Benedik domneva, da je bila tudi prva cerkev na Vačah lesena kot mnoge druge po naših krajih. Druga, zgrajena sredi 13 stoletja, naj bi bila že zidana. V drugi polovici 15. stoletja so na Vačah zgradili tretjo cerkev v gotskem slogu (drugo so verjetno uničili Turki). Tudi četrta cerkev, po Valvasorju je imela štiri oltarje, je bila zidana v gotskem slogu. Imela je prostora za 1.000 vernikov in tri zvonove. Peta cerkev je bila zgrajena v baročnem slogu okoli leta 1700. Po velikem požaru (8. 10. 1834), ki je uničil večji del Vač, so zgradili sedanjo cerkev, ki so jo blagoslovili leta 1844, posvetil jo je škof Anton Wolf, četrto po binkoštno nedeljo leta 1845.

Zvedeli smo da je na Vačah rojen Matevž Ravnikar, prvi tržaško-koprski škof, ko je bila ustanovljena škofija, seveda še v času Avstro Ogrske. Bil je pisatelj. Ob prvem požaru v domači cerkvi na Vačah je zbiral sredstva za obnovo cerkve. Domneva se, da je on naročnik steklenega božjega groba. Takrat še ni bilo elektrike. To steklo, iz katerega je narejen božji grob, učinkuje samo ob primerni svetlobi. Takrat so si pomagali z oljenkami. Da bi bilo prav in pravilno razsvetljen božji grob, so rabili 160 oljenk. Danes je bistveno bolj enostavno, saj samo z elektriko prižgejo luči. V cerkvi se nahaja tudi zemlja, ki jo je na letališču Brnik (danes letališče dr. Jožeta Pučnika) ob obisku Slovenije leta 1996 poljubil papež Janez Pavel II., ki je papeževal v času osamosvojitve RS in je med najzaslužnejšimi, da je Vatikan med prvimi Sloveniji podelil mednarodno priznanje.

Za tem smo obiskali družino Kolenc, ki ima družinsko gledališče. Predstavili so nam Vače skozi zgodovino, med ostalimi tudi Vaško situlo. Za zaključek pa še fosilno morsko obalo, kot pričanje o dogajanjih na teh območjih pred 13 mio. let ter o spremembah, ki so potekale v tem času in prav tukaj v Vačah.

Potem smo si privoščili kosilo in pričakali prireditev Dan slovenske zastave, ki je spomin na dan, ko so v Ljubljani 7. aprila 1848 slovenski študentje z Dunaja prvič izobesili slovensko zastavo. V družbi prijateljev jo je razvil študent prava Lovro Toman, kasneje poslanec v dunajskem državnem zboru, in sicer pri gostilni Zlata zvezda v Wolfovi ulici 8 v Ljubljani. Šlo je za protest proti nemški zastavi, ki so jo istega leta na ljubljanskem gradu izobesili privrženci Nemcev. Zastavo z belo, modro in rdečo barvo smo Slovenci dobili marca 1848, določili pa so jo slovenski izobraženci na Dunaju.

Na prireditvi je evropska poslanka Romana Tomc dejala: »Ni naključje, da je prireditev Dan slovenske zastave vsako leto prvo nedeljo po 7. aprilu prav tu, na Geometričnem središču Slovenije. Na pomniku vklesani verzi slovenske himne, zasajena slovenska lipa, slovenski grbi in drugi simboli slovenstva so svoj prostor našli tu, v simboličnem kraju središča vseh Slovencev. Tu niso po naključju. Tu so z namenom. Kot je srce center življenja vsakega človeka, tako je središče slovenstva tu v Vačah simbolno srce naroda in slovenske države. Države z dolgo tradicijo se pomena državnih simbolov zelo dobro zavedajo. Vedo namreč, da se okrog njih zbira narodova energija, ustvarjalnost in nenazadnje moč, da narod preživi v vseh preizkušnjah in viharjih svoje zgodovine. Tako velika moč se skriva v narodovih simbolih!« Slavnostni govornik Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS, pa je spomnil, da smo imeli ob osamosvajanju jasen cilj: vodilo nas je domoljubje in odločna borba za vrednote, domovino, družino in svobodo.

Občinska odbora Združenja VSO Laško in Celje