Slavnostna seja v počastitev Dneva državnosti

19. junij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V torek, 19. junija, je v Muzeju VSO potekala slavnostna seja v počastitev Dneva državnosti. Predsednik Združenja VSO Aleš Hojs in generalni sekretar dr. Božo Predalič sta v nagovoru poudarila pomen negovanja vrednot slovenske osamosvojitve in spodbudila k aktivnemu delu na terenu.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Trening streljanja na strelišču Mlake

18. junij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 16. junija, je na strelišču Mlake potekal trening streljanja na razdaljah do 400 m. Ob prijetnem druženju in izmenjavi strelskih izkušenj je dopoldan kar prehitro minil.

Strelsko društvo VSO

Obeležitev prisege prve generacije vojaških nabornikov na Igu in v Pekrah

4. junij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 2. junija, je na Igu potekalo pogovorno omizje ob obletnici, ko je leta 1991 v učnih centrih na Igu in v Pekrah slovesno zaprisegla 1. generacija vojaških nabornikov, ki so služili v Teritorialni obrambi. Prvič v zgodovini Slovencev so naborniki služili vojaško obveznost v slovenski vojski. Zahteva po lastni vojski je bila ena od glavnih točk programa Demosa. Le nekaj več kot 20 dni kasneje so tanki JLA skušali s silo preprečiti osamosvojitev Slovenije.

Na pogovornem omizju je sodeloval brigadir in predsednik Društva MORiS Kočevska Reka Tone Krkovič, pogovor pa je moderirala Alenka Jeraj, članica Glavnega odbora Združenja VSO.

Uvodoma je navzoče pozdravil generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič, ki je dejal, da je na mejnike procesa slovenske osamosvojitve padel prah pozabe, zato je ključno, da se združenje s tovrstnimi dogodki spominja nastanka naše države.

Krkovič je spregovoril o začetkih nastanka Slovenske vojske - MSNZ kot temeljnemu projektu Slovenske vojske, Specialni brigadi MORiS in njenemu pomenu pri vojaškem zavarovanju slovenske osamosvojitve. Pri samorazorožitvi Teritorialne obrambe je bilo vse pripravljeno tako, da se naš narod ne bi mogel ubraniti.

Območni odbor VSO Škofljica, Velike Lašče, Ig, Brezovica

Odmrznimo pomlad!

1. junij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 31. maja, je ob 30. obletnici slovenske pomladi, 30. obletnici aretacije JBTZ, 30. obletnici ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic v Muzeju VSO potekal kulturno umetniški dogodek v počastitev demokratičnih sprememb v procesu slovenske osamosvojitve.

Uvodoma je navzoče pozdravila Viktorija Muha, urednica nove pesniške zbirke Toneta Kuntnerja, ki je izšla ob 30-letnici slovenske pomladi. Kulturni dogodek so z verzi in umetniško besedo velikih Slovencev Ivana Cankarja, Janeza Menarta in Franceta Prešerna soustvarjali pesnik in domoljub Tone Kuntner, dramski igralec Bine Matoh in učenka mag. Martine Prevejšek na Glasbeni šoli Sevnica Sara Praznik, ki nam je zapela nekaj domoljubni pesmi in uglasbeno pesem Slovenska pomlad.  

Zaključno misel je podal David Tasić, eden izmed četverice JBTZ: »Dolga pot do ozdravitve družbe se začne pri posamezniku. Odmrznimo pomlad, volimo pomlad!«

Na koncu je sledila zdravica Janši, Borštnerju, Tasiću in Zavrlu in naši domovini s pohorskim sauvignonom, ki ga je ob obisku v Sloveniji leta 1996 pil sv. papež Janez Pavel II, ki je med prvimi priznal Slovenijo.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Okrogla miza Pekrski dogodki 1991

24. maj 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 23. maja, je v Mariboru potekala okrogla miza z naslovom »Pekre« - Pekrski dogodki 1991 in prva žrtev osamosvojitvene vojne.

Uvodni nagovor na okrogli mizi Pekre 1991 je imel član predsedstva Združenje VSO Janez Janša, ki je dejal: »V majskih dneh pred več kot dvesto leti je pod Napoleonom padla Ljubljana. Maribor pod JLA v maju leta 1991 ni padel, Pekre niso padle. Ljudstvo se je uprlo. To je bil prvi preizkus pred vojno. Pekrski dogodki so bili prvo merjenje moči med JLA in slovensko Teritorialno obrambo. Prebivalci so pokazali veliko poguma in podprli naše teritorialce. Tudi danes potrebujemo isti pogum, da Slovenijo rešimo iz težav. Vsaka resna država potrebuje dober obrambni mehanizem, zato je spomin na te pogumne dogodke iz leta 1991 v teh resnih časih še kako pomemben.«

Na okrogli mizi, ki jo je povezoval Franci Donko, sta sodelovala člana predsedstva Združenja VSO Franc Breznik, nabornik v Pekrah, veteran vojne za Slovenijo ter Franc Kangler, udeleženec vojne za Slovenijo. Gosta sta obudila spomine na dogodke iz leta 1991, kakor sta jih doživela kot pripadnika vojske in takratne milice. Franc Breznik je ob koncu dejal: »Vemo, kdo je zmagal! Zmagali smo na bojnem polju, proti armadi JLA, ki je 1945 začela z genocidom nad slovenskim in hrvaškim narodom, vojno pa so končali 1995 tudi z genocidom. Prvo vojno, ki so jo izgubili, je bila vojna za Slovenijo. Bog živi Slovensko vojsko!

Za kulturni program med prireditvijo sta poskrbela mlada umetnika Kiara in Sašo. Zaključno misel pa je podal generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič.  

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Komemoracija v spomin Josefu Šimčiku

24. maj 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 23. maja, je v Mariboru na Ljubljanski ulici potekala komemoracija v spomin na prvo žrtev procesa slovenske osamosvojitve, Josefa Šimčika. Generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič je s podpredsednikom Združenja VSO Francijem Feltrinom in člani predsedstva Francem Kanglerjem, Francem Breznikom in Slavkom Kmetičem položil lovorjev venec pri spominski plošči Josefu Šimčiku. Sledil je nagovor člana predsedstva Združenja VSO Franca Breznika, ki je obudil spomin na Pekrske dogodke 1991.  

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Komemoracija pri spomeniku v Ravnici

22. maj 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 19. maja, so se člani Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve v Ravnici v okviru slovesnosti na spomin treh vojn poklonili vsem žrtvam, ki so se odzvali klicu domovine ob agresiji JLA 1991 v vojni za samostojno državo Slovenijo. Evropska poslanka Patricija Šulin je ob tej priliki dejala: »Poklon pripadnikom 1. Tankovske čete TO in krajanom Krajevne skupnosti Ravnica za pogum pri obrambi samostojnosti slovenske domovine«. 

Združenje VSO Severna Primorska

28. obletnica ''MSNZ = Slovenska vojska'' v Kočevju

18. maj 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 17. maja, sta Združenje VSO in Društvo MORiS Kočevska Reka v sodelovanju z Občino Kočevje slovesno prvič obeležila 28. obletnico enega najpomembnejših dogodkov pri osamosvojitvi Slovenije - začetka Manevrske strukture narodne zaščite. Prireditev je potekala pred občinsko stavbo v Kočevju, kjer se je projekt začel. Prisotne so nagovorili podžupan Občine Kočevje Roman Hrovat in predsednik Združenja VSO Aleš Hojs ter dva protagonista takratnih dogodkov, Mihael Petrovič tedanji Kočevski župan in brigadni general Tone Krkovič, idejni oče MSNZ-ja in tudi njen prvi načelnik. Oba sta obudila spomine na tisti prelomni čas, ko je Jugoarmada s pomočjo nekaterih domačih politikov, na čelu z Milanom Kučanom, ki se niso sprijaznili z demokracijo v Sloveniji, razorožila Teritorialno obrambo in jo s tem tudi ukinila. S tem je bila uspešno izvršena prva faza agresije JLA na Slovenijo, kar je bil, de facto, tudi začetek vojne za Slovenijo. Ukazu se je že v prvih dneh uprlo nekaj pogumnih in narodno zavednih poveljnikov TO na občinskih ravni, kar je bilo brez dvoma spoštovanja vredno posamično dejanje. Kot organiziran odgovor na (samo)razorožitev TO in s tem jasno izraženo namero zveznih oblasti, da bodo z vojaško silo preprečili osamosvojitev Slovenije, so bile v maju 1990 injicirane priprave za oboroženi odpor, ki je nato dobil formalno obliko v Manevrski strukturi narodne zaščite, to je Slovenski vojski. Poslanstvo te edinstvene organizacije pa je dobilo potrditev v praksi, ko je le ta, leto dni pozneje, v osamosvojitveni vojni, v popolnosti odigrala svojo vlogo. Osrednji govornik na slovesnosti je bil zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič, katerega govor objavljamo v nadaljevanju.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Spoštovani uporniki z razlogom!

Svetovna zgodovina je polna pripovedi o vojnah, zmagah, pogumu posameznikov, pa tudi o porazih, strahopetnosti in izdaji. Tudi slovenska zgodovina beleži vse našteto. Pri nas so se odvile bitke svetovnega formata: od bitke pri Frigidu, pa do krvavih bojev ob Soči, naši predniki so se spopadali s Franki, Avari, Madžari … in tukaj pod Alpami obstali, čeprav so bili večkrat tepeni, izdani in ponižani. Nikoli pa tako brutalno, kot v zadnjem, 20. stoletju. Naše ozemlje so trgali po 1. svetovni vojni, še bolj pa v 2., ki jo je spremljala še krvava boljševiška revolucija. Protikomunistična vojska je bila izdana in pomorjena, sledila pa je dolga rdeča ledena doba.

Ko so se ob koncu 80-tih pričeli veliki tektonski premiki v svetovni politiki, se je tudi SFRJ pričela lomiti. 57. številka Nove revije je prinesla drzna premišljevanja o narodni suverenosti, proces proti četverici leto zatem pa je mobiliziral Slovence in Slovenke. Nastajanju demokratične opozicije, ki je po demokratični poti prevzemala oblast so se stare sile uprle in z zaplembo orožja skušale preprečiti samostojno politično pot…

Narod brez vojske ne more obstati. Tega se je pred natanko 100 leti zavedal takrat še major, Rudolf Maister, ki je ob razpadanju habsburške monarhije v Mariboru zbiral orožje, opremo in borce, ker je intuitivno slutil prelomne trenutke. In ko ga je polkovnik Holik obvestil, da bodo prisegli Avstriji, je dejal svoj znameniti: »Ich erkenne diese Punkte nicht an….« Zoperstavil se je nadrejenemu in mu jasno povedal, da prevzema v imenu slovenske narodne vlade vojaški nadzor nad mestom in celotno spodnjo Štajersko. V tistem usodnem trenutku je postavil na kocko vse. Tudi svoje življenje. Ker je lagal in blefiral, saj v resnici ni imel nobenega pooblastila narodne vlade, ker je grozil nadrejenim z vojaškim sodiščem, ki ga sploh ni bilo, pa bi ga brez nadaljnjega lahko postavili pred strelski vod. Ampak ga niso. Maister je namreč izkoristil edinstven zgodovinski trenutek, zaigral na karto presenečenja in Holik mu je predal pisarno in položaj...

Zelo podoben zgodovinski trenutek se je odvil 72 let kasneje, 17. maja 1990. Ob razpadanju totalitarne Jugoslavije so stari oblastniki ukazali predajo orožja, brigadir Krkovič pa se je temu uprl, rešil je tisto, kar se je še rešiti dalo in pričel skupaj z Vinkom Beznikom, Radom Klisaričem, Vojkom Adamičem in drugimi širom Slovenije v navezi z Janšo in Bavčarjem organizirati obrambno strukturo, kasneje poimenovano MSNZ (Manevrska struktura narodne zaščite) ter specialno brigado MORiS. V obeh primerih je šlo za intuitivni, odločni, pravočasni in tudi zelo tvegani odgovor na zgodovinsko dogajanje, kar je bilo ključnega pomena za nadaljnji razvoj. Ni sicer naloga zgodovinarja, da razlaga, kaj bi se zgodilo, če…. A vendar si bom za trenutek privoščil tak ekskurz: Če ne bi Krkovič in Maister pravočasno reagirala, bi ostali v prvem primeru brez obrambe proti nemškemu Schutzwehru, v drugem pa proti jugoslovanski armadi.

Oba zgodovinska trenutka pa spremlja še ena, manj lepa analogija: tako Maistrovim borcem, kot tudi borcem za slovensko državo, je politika kmalu odrekla podporo; namesto, da bi jim zaupala narodno obrambo, jih je razpustila, poniževala in njihove zasluge zatajila. V letih, ki so sledila osamosvojitvi, smo bili priča poskusom zmanjševanja pomena slovenske obrambne vojne, njenih glavnih akterjev in rehabilitiranju agresorjev. Mnoge vlade, še zlasti zadnja, so vojski prav po mačehovsko odmerjale proračunska sredstva. Finance se pogosto navajajo kot glavni razlog za klavrno stanje v vojski. Vendar to ni edini razlog. Mislim, da obstaja še globlji problem, to je duhovna podhranjenost, to je kriza identitete.

Ob grbu slovenske vojske se je spet pojavila rdeča zvezda, ideologi starega režima pa so začeli razglašati kontinuiteto med slovensko vojsko in partizansko revolucionarno gverilo. Med njima ni in ne more biti kontinuitete, saj gre za 2 povsem različni idejni, strukturni in zgodovinski stvarnosti. Ne moremo namreč postavljati ob bok naši vojski, ki je izbojevala eno najbolj čistih vojn v zgodovini, vojsko iz časa 2. svetovne vojne, ki je pobila več Slovencev kot okupatorjev in ustoličila enopartijski režim. Ideološka zavajanja in ponarejanja zgodovine so posledica dejstva, da v samostojni Sloveniji ni bila izvedena lustracija; v nobenem državnem podsistemu, tudi v vojski ne.

Judovski mislec Heschel je pravilno dejal: »Kdor ni dedič, ne more biti pionir.« Šele takrat, ko se bodo odgovorni v vojski vrnili k tistim zdravim, čistim koreninam, zasajenim 17. maja 1990, bodo lahko legitimno, odločno, jasno in glasno zahtevali dober kos proračunske pogače, s katerim se bo začela nujno potrebna reforma in posodabljanje.

Resnim in objektivnim zgodovinarjem je o dogodkih med leti 1987 in 1991 na voljo veliko gradiva. Gradiva, ki jasno in nedvoumno kaže na pomen 17. maja 1990 in na prelom z dotedanjo komunistično armadno tradicijo. Gradiva, ki kaže, da je takrat nastala slovenska vojska, ki ni služila ideologiji, ampak DOMOVINI.

Jurij P. Emeršič

Tekmovanje z vojaško puško M48

14. maj 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Slovenska vojska si ob temeljnem poslanstvu in nalogah, ki vključujejo sodelovanje in pomoč državnim organom in organizacijam ter civilnim združenjem, s katerimi ima sklenjene pogodbe o sodelovanju, nenehno prizadeva, da z dodatnimi aktivnostmi podpira, ohranja in krepi obrambno kulturo in domovinsko zavest državljank in državljanov. Tudi v letošnjem letu je skupaj z organizacijami in društvi, s katerimi ima sklenjene pogodbe o sodelovanju, med katerimi je tudi Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, že četrtič  zaporedoma organizirala ekipno strelsko tekmovanje z vojaško puško repetirko M-48 (kaliber 7,9 x 57 mm). 

Tekmovanje poteka na treh ravneh. Prva raven tekmovanja se organizira in izvede na osmih območjih na celotnem območju Republike Slovenije in sicer na območju Ljubljane, Maribora, Murske Sobote, Novega mesta, Celja, Kranja, Postojne in Nove Gorice. Na drugo raven strelskega tekmovanja se uvrsti prvih pet ekip iz posameznega območja s prve ravni tekmovanja. Tretja raven oziroma finalno tekmovanje se organizira in izvede za območje celotne Republike Slovenije.

Ekipe Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, ki so se udeležile strelskega tekmovanja na prvem nivoju, so bile:

1. Za območje Ljubljane: SD VSO, SD VSO 2,
2. Za območje Maribora: VSO Starše 1, VSO Starše 2, VSO Miklavž na Dravskem polju,
3. Za območje Celja: Mladinska moška sekcija VSO Laško 1, Mladinska moška sekcija VSO Laško 2, Mladinska ženska sekcija VSO Laško, Moška sekcija VSO Laško 1, Moška sekcija VSO Laško 2, Ženska sekcija VSO Laško 1,
4. Za območje Postojne: VSO Južna Primorska 1, VSO Južna Primorska 2, VSO Južna Primorska 3.

Med najboljšimi ekipami iz prvega kroga so se naprej na II. nivo tekmovanja uvrstili tekmovalci ekipe VSO Južna Primorska 1, ki so na prvem nivoju zasedli 4. mesto.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Pomurje v osamosvojitveni vojni 1991

11. maj 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 10. maja, je v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve v sklopu pogovorov z akterji slovenske demokratizacije in obrambe 1991, v kavarni hotela Diana v Murski Soboti, potekala javna tribuna z naslovom ''Pomurje v osamosvojitveni vojni 1991''. Gosta omizja sta bila takratni poveljnik TO v Lenartu Peter Leopold ter obrambni minister v osamosvojitveni vladi Janez Janša.

Dogodek se je pričel s kulturnim vložkom, nadaljeval pa s pozdravnim nagovorom predsednika Pokrajinskega Združenja VSO Pomurje Franca Zagorca in predsednika Združenja VSO Aleša Hojsa. Hojs je v svojem nagovoru poudaril, da je osnovno poslanstvo združenja krepiti vrednote, domoljubje ter ohranjati pristen zgodovinski spomin na čas osamosvojitve. Vrednote slovenske osamosvojitve, ki so tudi del samega imena združenja, niso samo to, da smo premagali agresorja, Jugoslovansko ljudsko armado, a vendar mnogi na to pomembno zmago pozabljajo, zato so takšni večeri, še toliko bolj pomembni, saj bomo le tako lahko ohranjali spomin na obdobje, ko smo Slovenci dobili svojo državo.

Prvi obrambni minister Janez Janša se je v spominih na osamosvojitveni čas najprej ustavil pri razorožitvi TO RS, ki je imelo za posledico organiziranje Manevrske strukture narodne zaščite, osvetlil pa je tudi svoje sodelovanje s Krkovičem pri oblikovanju MSNZ ter spomnil na šok, ki ga je Krkovič doživel v Kočevju, ko so mu povedali, da raje vidijo, da gre orožje jugoslovanski armadi, kot pa da ga dobi Janša. Jasno je bilo, da so želeli, da Demos ostane brez vsakršne možnosti, da izpelje osamosvojitev in ubrani samostojnost države.

Peter Leopold,  takratni poveljnik TO v Lenartu, danes upokojeni major Leopold Franc, je spregovoril o svojih spominih na razoroževanje in predajanje orožja ter poudaril, da so v njihovem štabu vseskozi vedeli, da nekaj ni prav. Ob pregledovanju orožja na tovornjakih pa so s strani jugoslovanskih vojakov doživljali celo grožnje, naj se ne igrajo, saj jih to lahko stane življenja.

Janša je pogovor nadaljeval na temo slovenske vojske. Čeprav želijo danes nekateri njen nastanek časovno premakniti, je dejstvo, da je začela nastajati  po razorožitvi, in sicer z oblikovanjem Manevrske strukture narodne zaščite. Omenil je še boleč absurd, da tisti, ki so imeli po plebiscitu odgovornost do ljudstva, a so ravnali v nasprotju z njim, so v samostojni Sloveniji doživeli časti, odlikovanja ter prevzeli funkcije z dobrimi plačami. Zaključil je z mislijo, da so vsi dokazi o resnici zbrani v Beli knjigi slovenske osamosvojitve.

Janša je zaključil večer z mislijo, da je le na vrednotah slovenske osamosvojitve mogoče zidati dobro in svetlo prihodnost.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve