5. Spominski pohod na Cesarski vrh

14. julij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Pohod v spomin na umrla vojaka TO vsako leto privabi več udeležencev. Tako je bilo tudi letos na že 5. tradicionalnem pohodu 14. julija 2018.

Ob 10. uri je na Cesarskem vrhu potekala sveta maša, ki jo je daroval duhovnik Janez Kompare. Pri maši in na slovesnosti po sveti maši so s pesmijo sodelovali pevci Obrtniškega mešanega pevskega zbora Notranjska. Slavnostna govornica je bila poslanka v DZ RS Iva Dimic. Pohoda in spominske proslave so se udeležili tudi praporščaki Združenja VSO.

Hvala občini Logatec za denarno pomoč. Hvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zaplana, ki so skrbeli za varnost. Hvala obrtniškemu pevskemu zboru Notranjska, ki že vsa leta skrbi za ubrano petje. Hvala trobilcem, ki s svojimi glasbili ustvarijo še bolj slovesno vzdušje. Hvala praporščakom Združenja VSO. Posebna hvala OZVVS Logatec in OZVVS Vrhnika-Borovnica. Hvala Župniji Dolnji Logatec in njenemu župniku Janezu Komparetu. Hvala gospe Ivi Dimic za njen pogum in besede, ki jih je delila z nami. Za konec le še povabilo za prihodnje leto na 6. pohod.

Še povsem živo se spominjam tistega zgodnjega jutra, ko sta me z metanjem kamenčkov v okno in klicanjem prebudila Alojzi Čuk in Jože Tušar. Ko sem ju pozdravil skozi okno z vprašanjem. Zakaj me budita? "Veš Jože Domovina kliče" je dejal Alojzi. Seveda nisem bil presenečen, a vseeno ni bili lahko zapustiti ženo, otroka in dom.

Šele mnogo let po tem sem izvedel, da so nas takrat lahko vpoklicali zgolj zaradi uspešne akcije zavzetja vojaškega skladišča v Borovnici. Saj prej zaradi razorožitve TO sploh ni bilo dovolj orožja za našo obrambo.

Oblekel sem vojaško uniformo, ki sem jo hranil doma. Kapo, tako imenovano titovko s pripadajočim simbolom, pa dal ženi z naročilom, da jo uniči. Zbrali smo se v takrat nastajajoči obrtni coni za Kli-jem, od tam pa v Kališe, kjer so nas na hitro oborožili in že smo se v civilnem kamionu pod ponjavo peljali čez Rovte, Podlipo v Ligojno, kjer smo zasedli položaje. Skoraj vsi smo se dobro poznali, saj smo bili sosedje, sošolci, prijatelji...

Bila je vojna. Imeli smo pravo orožje in prave naboje in vse nas je bilo še kako strah. Tudi če ne bi bilo treba ubijati in ne izstreliti niti enega samega strela. Tisti ,ki je kdaj imel obute vojaške škornje to dobro ve.

Po nekaj dneh smo se premestili na nove položaje. Prav tukaj čez železniško progo v zapuščeni stavbi smo si pripravili zasilna ležišča.

Po podpisu Brionske deklaracije smo si lahko malo oddahnili. Kmalu izvemo, da se bomo lahko vrnili na svoje domove v objem svojih najdražjih. Že smo bili polni načrtov in idej za prihodnost. Tistega dne zjutraj, ko so nam sporočili, da se vrnemo domov, pa že načrtujemo postanek ob hladnem pivu na za vse primernem kraju, da nazdravimo srečnemu koncu.

Žal je bila usoda drugačna. Po dolgotrajnem čakanju je le prispelo vozilo na katerega smo naložili vso opremo in sebe. V polnem pričakovanju je kamion zapeljali čez železniško progo na cesto v smeri Logatca.

Silovit udarec, pok in mučna tišina. Kamion začne nekontrolirano peljati vzvratno. Nekdo zakliče "bežimo". Bali smo se eksplozije, saj je bil kamion poln eksploziva. Sedim povsem zadaj, zato med prvimi skočim in se ustavim na mostu čez železnico. Na srečo se kamion ustavi ob robu ceste. Takoj se vrnemo in pomagamo ranjenim iz njega. V dani situaciji ne vidiš celotne slike. Posvetiš se prvemu, ki mu lahko pomagaš. Takrat še nisem vedel za vso tragiko. Skušal sem pomagati prijatelju, ki se vsake toliko časa izgubi in spet pride nazaj. Ne verjameš, ko prvič slišiš, da dveh ni več. In res, eden sošolec in drugi sokrajan in še mlajši od mene. Čas se ustavi. Prebudi se eno veliko vprašanje zakaj, zakaj on, zakaj ne ti? Od nekje pride občutek krivde. Pa spet zakaj je Bog izbral onadva, zakaj ne mene? Ta odgovor še čakam. Vem pa, da bom z vso vnemo ohranjal spomin na soborca, ki nista oklevala tistega jutra, ko jima je nekdo drug, morda z drugačnimi besedami prišel povedat, da ju kliče Domovina.

Združenje VSO Logatec, Jože Leskovec

Brionska deklaracija in njen pomen za proces slovenske osamosvojitve

11. julij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 11. julija, je v prostorih Muzeja VSO potekala javna tribuna z naslovom »Brionska deklaracija in njen pomen za proces slovenske osamosvojitve«, na kateri sta sodelovala gosta dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve 1991 in zgodovinar prof. dr. Stane Granda. Pogovor je povezoval Franci Feltrin. Uvodoma je navzoče pozdravil tudi generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič.

Rupel je poslušalcem podrobno predstavil dogajanje v ozadju mnogih političnih pogajanj, ki so vodila do podpisa Brionske deklaracije in kasneje mednarodnega priznanja samostojne Slovenije. Dejal je, ga je bilo glavno vodilo beograjske strani, da Slovenija zopet vzpostavi stanje, kot je bilo pred 25. 6. 1991, vodilo Demosa pa, da pri pogajanjih nikakor ne sme biti storjen korak nazaj. Granda pa je predstavil zgodovinski pečat, ki so ga ta pogajanja pustila v procesu osamosvajanja Slovenije. V zaključnem delu je sledila razprava.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Obeležitev konca oboroženih spopadov v vojni za Slovenijo 1991

7. julij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 7. julija, je v stolni cerkvi Svetega Nikolaja v Ljubljani potekala sveta maša ob 27. obletnici konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za Slovenijo 1991. Prvi vojaški vikar Slovenske vojske msgr. dr. Jože Plut je v svojem nagovoru poudaril, da tovrstnih dogodkov, razen vsakoletne maše za domovino, ki jo organizira naše združenje, žal ni, zato prosimo Boga, da bi znali ceniti državo, ki nam je bila dana, pa čeprav za ceno krvi.

Mašo je daroval ljubljanski škof msgr. dr. Franc Šuštar. V težkih časih osamosvajanja Slovenije sta se po njegovih besedah izkazali velika božja in človeška ljubezen, spomin na to obdobje pa je predvsem spomin na veliko medsebojno povezanost in solidarnost. Ob koncu pridige se je zahvalil za ljudi, ki so se borili v prvih vrstah - vojake, teritorialce in policiste - in tvegali svoje življenje ter vse, ki so sodelovali pri obrambi naše domovine.

Po maši je sledilo polaganje venca ter slovesnost ob spominski plošči. Nagovor v zahvalo in spomin vsem, ki so prispevali k zmagi v osamosvojitveni vojni in na vse, ki so gradili krščansko izročilo slovenskega naroda, je imel Slavko Kmetič, član predsedstva Združenja VSO.

Pri programu in med mašo so s pesmijo sodelovali tudi praporščaki Združenja VSO ter Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska, prireditev pa je moderirala Silvestra Sadar. V nagovoru je dejala, da je danes tu malo mladih, saj mnogi verujejo, da je vsaka tradicija bolj pomembna, kot krščanska. »A mi se ne damo - tu smo, da povezujemo spomine od pomnika, do pomnika« je zaključila.  

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Pohod v spomin na bitko v Krakovskem gozdu

30. junij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 30. junija, je Območni odbor Združenja VSO Krško, Kostanjevica na Krki v Zalokah pripravil tradicionalni pohod in kulturno slovesnost v spomin na bitko in zmago v Krakovskem gozdu. Slavnostna govornica je bila podpredsednica Združenja VSO Mojca Škrinjar.

Območni odbor Združenja VSO Krško, Kostanjevica na Krki

Objave prispevkov naših članov

30. junij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V nadaljevanju si lahko na spletnih povezavah preberete zanimive prispevke članov Združenja VSO in pogovore z njimi o aktualnem dogajanju, objavljene v različnih slovenskih medijih.

''Ne vidim bolj izkušenega in bolj kompetentnega politika od Janše'' - Dimitrij Rupel, osamosvojitelj, dolgoletni zunanji minister - avtor Uroš Esih, 30.06.2018, Večer. Prispevek si lahko preberete tukaj

''Odprto pismo Spomenki Hribar in Borutu Pahorju'' - avtor dr. Dimitrij Rupel, 17.06.2018, Portal Plus. Prispevek si lahko preberete tukaj

''Prvo pismo iz zapora: Lahka pehota v sodobni vojni'' - avtor Igor Bavčar, 05.06.2018, Portal Plus. Prispevek si lahko preberete tukaj

''Igor Kokoškov, Veselin Vujović, Andrea Giani in Stane Kavčič'' - avtor Igor Bavčar, 30.05.2018, Časnik. Prispevek si lahko preberete tukaj

''Zgodovina ponavljačev ne spusti skozi, 2. del'' - avtor Igor Bavčar, 10.05.2018, Časnik. Prispevek si lahko preberete tukaj

''Zgodovina ponavljačev ne spusti skozi, 1. del'' - avtor Igor Bavčar, 07.05.2018, Časnik. Prispevek si lahko preberete tukaj

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Javna tribuna »Sestrelitev agresorskega helikopterja JNA«

28. junij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V sredo, 27. junija, je v Muzeju VSO potekala javna tribuna »Sestrelitev agresorskega helikopterja JNA v Rožni dolini 1991«. Uvodne besede in spomin na dogodek je podal moderator podpredsednik Združenja VSO Franci Feltrin. Na tribuni so sodelovali predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, predsednik Društva MORiS Kočevska Reka brigadir Tone Krkovič in zgodovinar prof. dr. Stane Granda.

Predsednik Aleš Hojs je dejal, da je naše združenje zavezano k obeležitvi dogodkov, ki so ključno pripomogli k zmagi v vojni za Slovenijo. Sem sodi tudi današnja javna tribuna, na kateri operiramo z dejstvi. Zračni prostor je bil v tistem trenutku zaprt, nujno je bilo vsakršno plovilo, ki bi v ta prostor zašlo, sestreliti. Vse to so dejstva. Resnici na ljubo, gospod Mrlak ni prestopil na slovensko stran, čeprav je kot pilot imel idealno priložnost. S tem v zvezi si lahko ogledate tudi nekaj izjav iz 33. nujne seja Odbora za obrambo z dne 13. 4. 2016, ki so dostopne tukaj

Krkovič je dodal, da je zanimivo, da se kopilota, Makedonca po rodu, nikjer niti ne omenja. Mrlak je bil jugoslovanski pilot, pika! Polno manipulacij je ob spornem nastopu ministrice Katičeve obelodanila RTV SLO v svojem prispevku. Zanimivo je tudi, da Nova24TV na ta dogodek sploh ni bila povabljena. Prebeg k nam je bil enostaven. Tega Mrlak ni naredil. Krkovič se je zavzel za pomoč družini, vrednotno-moralno pa ni prav, da se družino Mrlak vabi na sprejem svojcev umrlih v vojni za Slovenijo, saj gre pri tem za omalovaževanje svojcev slovenskih vojakov, ki so bili ubiti s strani agresorja.

O spominih na 27. junij 1991 je spregovoril tudi profesor zgodovine dr. Stane Granda: »Vse gre v smeri zmanjševanja pomena osamosvojitvene vojne. Temu se moramo upreti. Politiziranje Slovenske vojske je po ustavi prepovedano. Nasprotniki osamosvojitve si prisvajajo celotno civilno družbo, imamo samo še Združenje VSO in Društvo MORiS Kočevska Reka«.

Navzoči so izrazili obžalovanje, da sta društvi Sever in ZVVS podlegli politizaciji. Čas je, da se predsednik in vrhovni poveljnik Slovenske vojske Borut Pahor oglasi in zavzame za ohranitev in spoštovanje Slovenske vojske, ki je zmagala vojno za Slovenijo 1991.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Predavanje mladim in delavnica v Tomišlju

26. junij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V ponedeljek, 25. junija, je Mladinska sekcija Združenja VSO izpeljala dve učni uri in delavnico o domoljubju za mladinsko skupino Župnije Tomišelj. Mladi so se v prvem predavanju seznanili z znamenitostmi Slovenije in državnimi simboli, zapeli so himno in izobesili državno zastavo, v drugem predavanju pa so bili seznanjeni s potekom vojne za Slovenijo. Na delavnici, ki je sledila zatem pa so oblikovali proslavo v počastitev Dneva državnosti.

Mladinska sekcija Združenja VSO Triglav

Dan državnosti na Dobrni

26. junij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V ponedeljek, 25. junija, je v cerkvi Marijinega vnebovzetja na Dobrni potekala obeležitev Dneva državnosti z mašo za domovino, ki jo je daroval župnik Milan Strmšek. V pridigi je duhovnik Strmšek omenil čase, ko je bilo nekaj nezaslišanega, da bi se po cerkvah darovale maše za domovino, še manj pa da bi bili prisotni uniformirani praporščaki s prapori. Domovina je od vseh nas, tudi od tistih, ki so položili svoja življenja na oltar svobode, da bi mi to svobodo lahko danes užili in čutili.

Pozdravni nagovor na prireditvi po maši je imel župan Občine Dobrna Martin Brecl, ki je v nagovoru posebej poudaril pravilnost in pravočasnost ter tudi srečo, da so se dogodki v teh odločilnih trenutkih za Slovenijo tako uspešno iztekli. Slavnostni govorec je bil član predsedstva Združenja VSO in udeleženec v osamosvojitveni vojni za Slovenijo Slavko Kmetič. Orisal je dogodke povezane s pripravo na osamosvojitev ter na sosledje dogodkov, ki so pripeljali do osamosvojitve same. Nič ni šlo tako gladko. Bilo je mnogo spotik, spletk in tudi nevarna početja, ki bi lahko ogrozila potek osamosvajanja. Hvala Bogu, da smo v tistih usodnih časih resnično stopili skupaj, res, da samo enkrat samkrat, prav za priložnost in možnost dokončanja osamosvojitve. Takrat smo se osamosvojili, žal pa tudi ne osvobodili vsega kar nam vseh 27 let dela preglavice v boju za boljšo Slovenijo, to je umik ostankov prejšnje ureditve z vsemi spremljevalnimi mrežami in sistemi, ki so priključeni na parazitski sistem, ki lahko živi in preživi samo na račun neopravljene lustracije. V kolikor nam to v doglednem času uspe dokončati in dokončno opraviti s preteklim obdobjem, se bomo kot generacija zadovoljni poslovili in predali naslednji, v marsičem naprednejši generaciji ali generacijam, da gradijo in tudi zgradijo drugačno Slovenijo, po meri človeka današnjega časa, ki bo enako prijazna do vseh in vsakogar, ki je doma na slovenskem in želi tej Sloveniji dobro.

Pri organizaciji in izpeljavi tega dogodka se iskreno zahvaljujemo Stanetu Zorku, predsedniku Pokrajinskega odbora VSO Zahodna Štajerska, Srečku Javorniku, predsedniku Občinskega odbora VSO Laško, praporščakom, cerkvenemu zboru, pevcem ter vsem prisotnim na maši za domovino.

Združenje VSO Zahodna Štajerska

Dogodki "dan prej" v Vrhpolju

25. junij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 23. junija, je v Vrhpolju pri Vipavi potekala prireditev ''Ponosni na Vrhpolje - osamosvojitveni dogodki dan prej''. Praznovanje se je začelo s sveto mašo, nadaljevalo pa s kulturno prireditvijo z dvigom slovenske zastave.

V pozdravnem nagovoru sta zbrane nagovorila župan Občine Vipava mag. Ivan Princes in predsednik Združenja VSO Aleš Hojs. Slavnostna govornica je bila evropska poslanka Patricija Šulin. Bogat kulturni program so popestrili učenci OŠ Drago Bajc - Podružnična šola Vrhpolje, Mešani cerkveni pevski zbor Vrhpolje, vokalistka Lejla Irgl, Moški zbor Lipa Ravnica in Godba na pihala Vrhpolje. Na prireditvi je bila prisotna tudi poslanka v DZ Eva Irgl in poslanec v DZ Jernej Vrtovec, državni svetnik Branko Tomažič ter poveljnik Veščinskega centra Vojašnice Janka Premrla Vojka iz Vipave podpolkovnik Iztok Stavanja. Dvig slovenske zastave je opravila Častna četa Slovenske vojske s častno stražo Veščinskega centra Vipava.

Medtem, ko se je Slovenija pripravljala na proslavo ob razglasitvi samostojnosti Slovenije, so proti mejnim prehodom z Italijo 26. junija 1991 krenile prve oklepne enote reškega korpusa. Med potjo so naletele na nebranjene barikade in na spontan, ponekod zelo odločen nastop domačinov in miličnikov, zlasti v Vrhpolju. Neoboroženi prebivalci pohoda tankov niso mogli preprečiti, odločno pa so se zoperstavili proti agresiji, kar je bilo pozneje značilno za vso Slovenijo. Naredili so vse, da bi ubranili svojo domovino in nudili odpor ne glede na možne posledice. "Jugoslovanski armadi, ki je postala okupatorska vojska, so dokazali, da se tega naroda ne da pokoriti."

Slavnostna govornica Patricija Šulin je v govoru dejala: ''Po zaslugi jezika smo se dolga stoletja obdržali kot narod, kljub tuji nadvladi. Danes je slovenščina eden izmed uradnih jezikov EU in v slovenskem jeziku mi je dano, da kot evropska poslanka na sejah nagovorim 500 milijonov Evropejcev in Evropejk. Pogumno in odločno smo ustvarjali temelje slovenske države, katere samostojnost in suverenost je plod naše vztrajnosti in vztrajnosti naših prednikov.''

Ob koncu je vsem zbranim voščila z besedami: ''Iskrene čestitke ob Dnevu državnosti in hvala za vaš doprinos k dobrobiti Slovenije.''

Združenje VSO Severna Primorska

Počastitev Dneva državnosti v Idriji

24. junij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 23. junija, je v Idriji potekala obeležitev Dneva državnosti. Najprej je bila sveta maša za domovino, nato pa proslava. Slavnostni govornik je bil poslanec v DZ RS in član Nadzornega odbora Združenja VSO Žan Mahnič, ki je ob tej priliki dejal: »Na včerajšnji dan je pred 425 leti krščanstvo v bitki pri Sisku zmagalo nad islamom. Danes smo znova pred preizkušnjo, tokrat so njihovo orožje migracije in demografija. Ob Dnevu državnosti izobesimo slovensko zastavo v čast vsem, ki so ustvarjali slovensko državo, materam in ženam, ki so jokale za padlimi sinovi in možmi v osamosvojitveni vojni in v upanju na boljšo Slovenijo.«

Območni odbor Združenja VSO Idrija, Cerkno