UDELEŽBA PRIPADNIKOV UNIFORMIRANE ENOTE VSO SEVERNA PRIMORSKA NA PRISEGI VOJAKOV SV V VIPAVI

Podrobnosti

Ustvarjeno Sreda, 16 Junij 2021 06:03

V petek, 11.06.2021 smo se predstavniki VSO Severne Primorske udeležili slovesne prisege vojakov SV. generacije "FEBRUAR 2021" na usposabljanju v VEŠČINSKEM CENTRU SV v Vipavi. Srečali smo se z dosedanjim in novim Poveljnikom Veščinskega Centra, kakor tudi z Ministrom za Obrambo g. Matejem Toninom.

VSO Severna Primorska

MEDVEDJEK 1991 - 2021

Podrobnosti

Ustvarjeno Sreda, 16 Junij 2021 06:03

OBELEŽITEV ZAČETKA PROCESA PROTI ČETVERICI JBTZ

Podrobnosti

Ustvarjeno Ponedeljek, 07 Junij 2021 06:03

Delegacija VSO je v ponedeljek, 31.5.2021 obeležila začetek procesa proti četverici JBTZ. Na ta dan 1988 je slovenska služba državne varnosti in vojaška varnostna služba zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti sinhronizirano aretirala Janeza Janšo, tedanjega komentatorja Mladine, in Ivana Borštnerja, tedanjega zastavnika JLA. "Ob branju in analiziranju dokumenta sem ugotovil, da je vojska začela načrtovati tiste korake, ki so običajno predhodnica represije v neki državi. Bil sem prepričan, da predvidene aktivnosti skupaj z reorganizacijo JLA, predstavljajo veliko nevarnost za slovenski narod", je dejal Borštner v knjigi 25 let kasneje. Proces je sprožil slovensko pomlad, odločilne demokratične procese, ki so zavrteli celotno kolesje in odločilno vplivali tudi na osamosvojitev RS. Delegacija je položila cvetje pri spominski plošči na Roški cesti, prebrana je bila pesem Igorja Pirkoviča o slovenski pomladi. Prebrani so bili tudi odlomki iz knjige 25 let pozneje, delegacija pa si je ogledala tudi razstavo o JBTZ v Muzeju VSO.

Združenje VSO

DOMOLJUBNA OBELEŽITEV TIGR 13.MAJ

Podrobnosti

Ustvarjeno Ponedeljek, 07 Junij 2021 06:03

Članica Glavnega odbora VSO ter svetnica MOL Ana Zagožen se je v četrtek, 13. maja 2021 udeležila spominske slovesnosti na Mali gori pri Ribnici. Proslava je potekala v spomin na prvi spopad z okupatorjem v času okupacije na slovenskem ozemlju 13. maja 1941. Sveto mašo je vodil Janez Juhant, na slovesnosti, pa so spregovorili Vili Kovačič, Vitomir Gros, Borut Rutar. Gros, poslanec 1990-1992 je spregovoril o slovenski osamosvojitvi in naredili analizo do današnjega časa, Rutar pa je spregovoril o domoljubju in slovenskem zgodovinopisju. Zagožnova je položila venec slave. 

Združenje VSO

ZAČETEK FORMIRANJA MSNZ

Podrobnosti

Ustvarjeno Sreda, 26 Maj 2021 12:34

V ponedeljek, 17.5.2021 je delegacija VSO obeležila 31. letnica nastanka Slovenske vojske. Po razorožitvi TO SRS je bil edini logičen in ključen odgovor na to dejanje vzpostavitev nove formacije, ki bi bila sposobna zavarovati osamosvojitev in se upreti potencialnim zunanjim sovražnikom. Zibelka Manevrske strukture narodne zaščite je občina Kočevje, saj je tu vzniknila ideja o formaciji obrambne sile, tu so delovali "uporniki z razlogom". Pri obeležju MSNZ na občini Kočevje je venec slave položila Ana Zagožen, članica Glavnega odbora VSO. Srečko Gabrič in Mihael Petrovič, upornika z razlogom Društva MORiS Kočevska reka sta nas popeljala po poteh MSNZ v Kočevju in nam orisala dogajanje v maju 1990 in formiranju MSNZ tudi na lokalni ravni.

Združenje VSO

30 LET OSAMOSVOJITVENIH DOGODKOV NA PTUJU

Podrobnosti

Ustvarjeno Sreda, 26 Maj 2021 12:32

Na Ptuju na Vičavi je odbor VSO pod vodstvom veterana Antona Krajnca posadil lipo v spomin na osamosvojitvene dogodke na Ptuju. V soboto, 22. 5. 2021 smo se zbrali pri lipi, da bi slovesno zalili lipo v spomin na osamosvojitvene dogodke na Ptuju.

Na Ptuju živi in deluje Boris Fras, ki je prvi ranjenec v aktivnostih za samostojno in neodvisno Slovenijo. Iz utemeljitve predsednika RS Boruta Pahorja, ki je Borisu Frasu ob 25 -letnici Pekrskih dogodkov leta 2016 podelili častni znak svobode Republike Slovenije: V torek, 24. maja 1991, je bil Boris Fras napoten, da skupaj s sodelavcem odklopi iz elektrodistribucijskega omrežja ptujsko vojašnico. Ko je delo že skoraj opravil, je izza vojašniške ograje nanj začel streljati vojak JLA. Boris Fras je padel. Ranjen je bil v koleno. Zavlekel se je v bližnjo hišo, kjer sta mu prvo pomoč nudili dve mladoletni osebi. Toda vojaki jugoslovanske armade niso odnehali. Obkolili so hišo in zahtevali njegovo predajo. Da ne bi ogrozil ljudi, ki so mu požrtvovalno pomagali, je zapustil hišo in obležal pred vhodnimi vrati. Ko so prispeli reševalci in ga je zdravnik obvezal, vojaki niso dovolili, da se prepelje v ptujsko bolnišnico. Skušali so ga izvleči iz vozila, češ da ga bodo odpeljali v vojaško bolnišnico z vojaškim sanitetnim vozilom. Toda Boris Fras se je uprl in jim ga ni uspelo izvleči. Tudi miličniki, ki so prispeli na kraj dogodka, niso dovolili, da bi ga odpeljali. Oficir JLA je zato Borisu Frasu na glavo prislonil pištolo in mu zagrozil, vojaki in oficirji JLA pa so hkrati obkolili miličnike in reševalno vozilo. Šele ko so se zbranim pridružili še drugi vojaški oficirji, so oficirji po pogovorih vendarle popustili in pristali, da je reševalno vozilo ranjenca odpeljalo v ptujsko bolnišnico. Pred tem dogodkom je bil Boris Fras športnik. Po njem je postal trajni invalid. Prej je bil petnajst let motokrosist. Potem je lahko uporabljal le še posebej prirejeno kolo, a je ostal dejaven. Še naprej je požrtvovalno delal za družbo Elektro Maribor, bil je med soustanovitelji Združenja vojnih invalidov 91.Z izpolnitvijo zadane naloge je Boris Fras izpričal neomajno privrženost slovenski domovini. Klonil ni niti pred puškino cevjo. Pokazal je pogum in odločenost dati svoj prispevek k obrambi plebiscitno izražene volje slovenskih državljanov, da zaživijo v samostojni slovenski državi." Mesto, kjer je bil zadet Boris Fras, smo si tudi ogledali, prav tako prostore nekdanje vojašnice Ptuj, ki je danes Šolski center Ptuj.

Zbrane so nagovorili vodja iniciative za posaditev lipe in veteran osamosvojitvene vojne Anton Krajnc, član predsedstva VSO Slavko Kmetič, generalna sekretarka VSO Simona Pavlič, poslanec v DZ RS Jožef Lenart in ravnatelj Šolskega centra Ptuj Rajko Fajt. Fajt se je v nagovoru, med drugim, zahvalil takratnemu ministru in aktualnemu EU poslancu dr. Milanu Zveru, da se je del nekdanje vojašnice lahko spremenil v šolski center. Slavko Kmetič je v nagovoru spomnil na pomen Demosa v času osamosvojitve in da je tudi danes potrebno narediti vse, da bo ta država ostala demokratična. Izrazil je veselje nad domoljubi s Ptuja. Poslanec DZ RS Jožef Lenart, pa je dejal: Povsod ponosno povejmo, da smo Slovenci! Govor Antona Krajnca objavljamo v celoti:

Spoštovani!

Dovolite mi, da ob današnji svečanosti, v imenu organizatorja spregovorim par besed. Najprej vas vse lepo pozdravljam in se zahvaljujem, da ste se odzvali povabilu. Posebej v naši sredi pozdravljam naše goste iz Ljubljane. Opravičil bi gospoda Borisa Frasa, upokojenega elektrikarja, ki je bil prvi ranjenec naše osamosvojitvene borbe. Gospod bi se dogodka zanesljivo udeležil, vendar ima prav danes v Ljubljani kegljaško tekmo, ker je še vedno zelo aktiven športnik. Z veseljem pa bo prišel ob kakšni drugi priložnosti.

Spoštovani!

Letos praznujemo 30. jubilej naše samostojne države Slovenije. zato smo se zbrali tukaj, da ob posajeni lipi, ki predstavlja naš slovenski simbol, počastimo ta svečani jubilej. Tistih časov se s ponosom spominjamo. Ponosni smo na naše hrabre državljane, ki so se zoperstavili veliko močnejšemu nasprotniku. Ponosni smo, da smo uresničili sanje naših prednikov, da imamo svojo državo, v kateri lahko sami odločamo o svoji usodi. Nihče nam tega ne bo vzel.

Spoštovani!

Pred 30-imi leti je bila na tem območju kasarna JLA. Armada, ki se je imenovala ljudska, pa se je zaradi zaslepljene ideologije, v ključnih trenutkih, obrnila proti svojemu narodu. Našo osamosvojitev so hoteli s silo preprečiti. Zaslepljeni oficirji JLA so slepo izvrševali ukaze takratnega partijskega vodstva. Zato je prišlo, dne 24. maja 1991, v tej kasarni do streljanja na civilista električarja, gospoda Borisa Frasa, ki je bil pri tem težko ranjen v koleno. To nasilje nad nedolžnim civilistom pa nas ni prestrašilo. Nasprotno, lahko rečem, da je bil ta dogodek samo dodatna vzpodbuda, da se tej agresiji zoperstavimo z vsemi silami. Naš boj ni bil zaman, saj je zadnji vojak JLA, za vedno zapustil slovensko ozemlje 25.10.1991, ki ga od takrat naprej obeležujemo kot praznik Dneva suverenosti.

Spoštovani!

Uresničili smo torej naše dolgoletne sanje. Že 30 let živimo v samostojni domovini. Sedaj imamo svojo vojsko, ki je res ljudska. V njej so naši fantje in dekleta, ki se zavzemajo za mir po celem svetu. Na tem območju ni več tujih vojakov. Namesto rezkih vojaških ukazov se sliši razposajen smeh dijakov in dijakinj srednješolskega učnega centra Ptuj, v katerem si naša mladina nabira znanje za lepšo bodočnost. Od danes naprej bo tukaj rastlo slovensko drevo. Vonj po smodniku bo vsako pomlad zamenjal vojn cvetoče lipe. Nihče nam ne bo ukazoval na naši zemlji. Imamo svoje korenine, kot lipa, ki smo jo tukaj posadili ali kot pravi naš general in pesnik Rudolf Maister: Bratje, naša pomlad gre iz tal, bistra kot burja, močna kot val.

Ob tej priložnosti bi se rad posebej zahvalil za pomoč pri izvedbi projekta ravnatelju šolskega centra, gospodu Rajku Fajtu, vrtnarstvu Kovačec iz Žamenc, ki je lipo posadilo ter generalni sekretarki Simoni Pavlič za pomoč pri pridobivanju dokumentacije in dovolilnic.

Hvala za pozornost!

VSO Ptuj, Destrnik