PREDSTAVITEV KNJIGE BOŠTJANA M. TURKA »VOJNA ZA MIR – SLOVENIJA V VRTINCU KRIZE«
2. marec 2023 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 1. marca, je v nabito polni dvorani Muzejske zbirke Združenja VSO potekala predstavitev nove knjige prof. dr. Boštjana M. Turka »Vojna za mir – Slovenija v vrtincu krize«, ki jo je vodil publicist mag. Igor Omerza. Knjiga »Vojna za mir« je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje sodobnega časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Prinaša tudi odgovor na to, zakaj je do vojne v Ukrajini sploh prišlo.
Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, ki se je (v sodobnem času) začela z največjo civilizacijsko spremembo, to je z letom 1968. Tedaj je prišlo do revolucije v Parizu in drugih evropskih prestolnicah, neomarksistične ideje, podložene s Freudovo psihoanalizo pa so začele svoj dolgi pohod skozi Evropo. LGBT+, uničenje družine, avtoritete, Boga, začenjajo tam. Knjiga prinaša obširno analizo protislovij v ideologiji leta 1968, skupaj z analizami zmot pri Freudu in pri Marxu. V tem smislu prikazuje tudi stanje v Sloveniji. Ugotavlja, da je sedanja oblast (Golob, Pirc-Musar) produkt spoja usodnih ideologij, ki jih knjiga analizira.
Na koncu Vojna za mir pokaže, kaj je potrebno storiti vsakemu od nas, da obsedeno stanje preneha.
Združenje VSO
ŠVEDSKA, PRIZNAJ SLOVENIJO!
26. februar 2021 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V Muzeju VSO je na ogled na voljo Tematska razstava v počastitev 30. obletnice osamosvojitve – ''Švedska, priznaj Slovenijo!'' Večino gradiva za to razstavo je Muzejski zbirki VSO namenil zvesti član in velik domoljub Emil Milan Starc, katerega zgodba je v razstavi tudi predstavljena. Slovenci po svetu so odigrali ključno vlogo pri posredovanju za čim prejšnjo podelitev mednarodnega priznanja mladi državi Sloveniji. Za ogled kliknite tukaj
Tajništvo VSO
30 LET PREPREČITVE MITINGA, KI GA NI BILO
14. december 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V četrtek, 12. decembra, je v Muzeju VSO potekala obeležitev 30. obletnice preprečitve mitinga resnice. Uvodoma je zgodovinar Stane Granda dejal, da toliko potvarjanj zgodovine kot v letošnjem letu še ni bilo ter opomnil, da je na t.i. »osamosvojiteljski« strani preveč pasivnosti. Letos je bila idealna možnost, ko bi pri državljanski vzgoji lahko dodali vsebine slovenske osamosvojitve, pa so se ravnatelji tej ideji uprli.
Prvi je zbrane nagovoril nekdanji notranji minister dr. Vinko Gorenak: »Mitingi so bile provokacije, s katerimi so želeli menjati vodstvo, ki bi bilo bolj naklonjeno Beogradu. Milica je dala komando za preprečitev napovedanega mitinga šele, ko so železničarji rekli, da ne bodo vozili vlakov. Za policijo je bilo veliko več pomembnejših datumov kot je 1. december 1989. Mitingaši so odpovedali udeležbo, ker so vedeli, da do Ljubljane sploh ne bodo prišli«. O odlikovanju Ertla pa je dejal: »Ne bi imel nič proti, če bi odlikovanje dobili miličniki in železničarji, ali Jesenko ali Čas, ampak da odlikuješ Ertla, ki je bil šef tajne policije UDBE, odgovorne za uboje, je nesprejemljivo. Drugi problem pri vsem tem pa je, da se vedno zanemarja pomen železnic«. Gorenak se je obregnil tudi ob poslanstvo Združenja Sever, ki to dejansko ni: »Združenje Sever je popolnoma spolitizirano. Branko Šalamun je bil udeležen v bitki v Trzinu, policija ga je vrgla na cesto, ker ni več policist. Gre za člana Severja, invalida, pa se niso oglasili in zavzeli zanj. Hvala Bogu, nisem več njihov član!«
Drugi je zbrane nagovoril nekdanji policijski inšpektor v Kopru Jože Svetina, ki se je navezal na nagovor Gorenaka in dodal: »Pri vsem tem so me motili govori na proslavah, dajanje priznanje nečemu, kar sploh ni bilo. Kučan je javno nasprotoval preprečitvi mitinga.« Tudi Svetina je podal odstopno izjavo iz Združenja Sever z obrazložitvijo, da ne razumejo vrednot slovenske osamosvojitve.
Zbrane je nagovoril tudi Slavko Kmetič, član predsedstva Združenja VSO in leta 1989 vodja Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre, ki je zgroženo dejal: »Mene še noben zgodovinar ni nič vprašal. Možina me je želel za gosta v oddaji Intervju, pa so mu preprečili. Upam, da bomo v tej državi obravnavani enakopravno ter da se bodo odprli beograjski arhivi in da bomo končno vedeli na podlagi česa so miting odpovedali. Ko se bodo odprli vojaški arhivi JLA v Beogradu, boste videli, kaj so imeli pripravljeno za nas. Če že Združenje Sever praznuje dogodek, ki ga ni bilo, je nesprejemljivo, da država to podpira.«
Stane Granda je v zaključnem nagovoru dejal, da datum za t.i. miting 1. 12. 1989 ni naključen, saj so stalno delali, da bi nas Slovence izbrisali. V slovenski osamosvojitvi je zmagal slovenski narod. Rešili smo se zadnji moment! Današnji dogodek ni proti nikomur, gre za resnico.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
30 LET DEMOSA
7. december 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 4. decembra, je v prostorih muzeja VSO potekala obeležitev 30. obletnice nastanka koalicije Demos, ki je spomladi 1990 zmagala na prvih večstrankarskih volitvah po 2. svetovni vojni. Uvodoma je zbrane nagovoril predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, ki je pozdravil tudi vse eminentne goste večera: dr. Dimitrija Rupla, predsednika takratne SDZ, Marjana Podobnika, predstavnika takratne SKZ, Ignaca Polajnarja, predstavnika takratne SKD, mag. Branka Grimsa, predstavnika takratne SDZS, Francija Feltrina, predstavnika takratne stranke Zelenih Slovenije ter Lojzeta Peterleta, predsednika osamosvojitvene vlade.
Zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver, ki je pogovor povezovala, je v predgovoru opozorila na žalostno dejstvo, da se danes namesto pravih junakov slavi »zlata teleta« medvojnih in povojnih morilcev. Kljub krivicam se, tudi na področju zgodovine, dogajajo premiki. Na podlagi dokumentov, zbranih v njeni knjigi Demos, pa tudi sama dokazuje, da je bil Demos vodilna sila osamosvojitve.
Franci Feltrin, podpredsednik kluba Demo, je spregovoril o nastanku Zelenih Slovenije 11. 6. 1989 v Mostecu ter o tem, kako so 3. decembra 1989 podpisali zapisnik o vstopu v koalicijo Demos. Ko je Dušan Plut to izvedel, je bil ogenj v strehi. Vse do danes Feltrina noben zgodovinar ni vprašal, kako je bilo?
Dr. Dimitrij Rupel je v svojem prispevku orisal razmere ob nastanku Demosa. Živeli smo v komunistični družbi in najprej smo morali ustanoviti alternativne institucije, od Nove revije, Demosa in države, ker v tedanjih uradnih institucijah za nas ni bilo prostora. Da smo želeli svojo državo, nam do danes niso oprostili. Po njegovih besedah sta bili dve leti Demosa dve leti nelagodja za naše nasprotnike. Vsi tisti, ki so Demos ustanavljali, so bili neprimerni za klasično politiko. Želeli so narediti državo in to so naredili. Komunisti pa so se v trenutku, ko je Demos razpadel, spremenili.
Marjan Podobnik je spregovoril o nastanku Slovenske kmečke zveze. Ivan Oman je ob izbiranju kandidatov za politike dejal: »Prepričani moramo biti, da je sposoben in zanesljiv!«.
Branko Grims je dejal, da je bil čas Demosa veličasten čas. SDZS je bila ustanovljena iz litostrojskega štrajka, vodja je bil France Tomšič, ki je direktno povedal, da nam gre za oblast, da gremo na volitve zato, da vržemo komuniste z oblasti. Kasneje je SDZS prevzel dr. Jože Pučnik. Ni res, da sta bila narod in politika enotna. Leta 1989 je izšel Gorenjski glas, kjer je Kučan izjavil, da “nekateri sanjajo o samostojni Sloveniji a jim tega ne bomo dovolili”. Demos se je z vsem srcem boril za samostojno Slovenijo, le komunisti so reševali svoje kariere.
Peterle je v svojem prispevku opisal srečanje na domu Ivana Omana 27. oktobra 1989. Pred tem srečanjem je bilo veliko sestankov. Zmenili so se, da gredo v skupen nastop. Ko so organi strank vstop v Demos potrdili na svojih sejah, so ga tudi uradno podpisali.
Ob koncu srečanja je dr. Andreja Valič Zver vse goste pozvala naj o Demosu čim več pišejo in objavljajo, saj mora spomin na to zlato dobo nastanka naše države ostati v nauk mladim generacijam, ki sledijo.
Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve
OBISK MUZEJA VSO
6. november 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V četrtek, 31. oktobra, smo bili na obisku muzeja VSO v Ljubljani, kamor so bili povabljeni zlasti mladi, ki naj bi spoznavali obdobje naše osamosvojitve. V zgodovini slovenskega naroda je osamosvojitev, utemeljitev in nastanek lastne države epohalno in neponovljivo dejanje. Naš mladi rod premalo pozna to zgodovino, zato je takšna ekskurzija izredno pomembna za spodbujanje zavedanja, kaj pomeni imeti lastno državo.
V muzeju VSO smo odkrivali, ob odličnem vodenju, eksponate iz obdobja naše vojne za samostojno Slovenijo. Naj omenim le nekatere: Razstavo slovenskih vojaških uniform, tablo Vojaškega sodišča, ki je sodilo četverici JBTZ, znano Novo revijo 57, ki je pisala o zahtevi po suvereni državi, sabljo, s katero je brigadir Krkovič poveljeval ob slovesni razglasitvi suverene države Slovenije, prvi postroj slovenske vojske, vojaške zemljevide, fotokopije dokumentov in zapisov iz tega obdobja pa tudi zapisi tistih, ki so naši osamosvojitvi nasprotovali in danes vodijo naš narod. Z nami je bil Andrej Želodec, junak, ki je razminiral Slovenijo in je bil letos odlikovan z častnim znakom Republike Slovenije. Podelil mu ga je predsednik Borut Pahor, dne 22. julija 2019. Andrej je podaril svojo opremo minerja za eksponate muzeju (kombinezon in čevlje, ki jih je uporabljal v težkem in smrtno nevarnem delu razminiranja, bodalo za iskanje min, nož, fotografije, priznanja in mnoge medalje in odlikovanja, ki jih je prejel za svojo hrabrost).
Območni odbor VSO Postojna, Pivka
RAZSTAVA UNIFORM SLOVENSKE VOJSKE OD POSTROJA V KOČEVSKI REKI, DO IZGONA JLA
25. oktober 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V muzeju VSO je v četrtek, 24. oktobra, potekalo odprtje razstave o uniformah Slovenske vojske in Policije ter Civilne zaščite od postroja v Kočevski Reki, do izgona JLA. Uvodoma je navzoče pozdravil generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič. O uniformah je spregovoril lastnik zbirke Tomaž Grohar, ki je do nadaljnjega na ogled v Muzeju slovenske osamosvojitve. Strokovno vodstvo po razstavi je vodil Boštjan Jakopec.
Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve
STROKOVNO PREDAVANJE ''VREDNOTE V ŠOLI''
9. oktober 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V muzeju VSO je v torek, 8. oktobra, potekalo strokovno predavanje na temo ''Vrednote v šoli - vzgoja za vrednoto domoljubja''. Gostji predavanja sta bili Helena Alenka Bizjak, profesorica slovenskega jezika ter profesorica matematike in akademska slikarka Anka Košmerl Hribar. Anka Košmerl Hribar: "Domovina mi pomeni ata, mamo, lepo pokrajino, tradicijo, občutek zaželenosti, da si med ljudmi, ki te imajo radi, zato si domovinsko vzgojo zamišljam kot deljenje izkušenj, spominov in občutenje svojih korenin skozi te zgodbe." Helena Alenka Bizjak: "Spominjam se, kako so nam med vojno za Slovenijo, ko smo bili mi, prebivalci v bližini Rožne doline in meje, v zaklonišču, rekli, naj molimo, da bo vojna kratka. Molili smo in res je bila."
Obe gostji sta predstavili inovativne poglede na vzgojo v šolah, izpostavili svoje izkušnje dela v razredu ter predstavili knjigo Učna ura pod cvetočo češnjo, v kateri je moč najti konkretne nasvete, kako pri posameznemu predmetu v šoli odkrivati domoljubje v konkretni učni vsebini.
Mladinska sekcija Združenja VSO Triglav
30. OBLETNICA SPREJEMA USTAVNIH AMANDMAJEV
27. september 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V četrtek, 26. septembra, je v Muzeju VSO potekala obeležitev 30. obletnice, ko je 27. septembra 1989 skupščina RS Slovenije sprejela 81 amandmajev k slovenski ustavi iz leta 1974, s katerimi se je postavila ustavna podlaga za prehod v parlamentarno ureditev.
V pozdravnem nagovoru je podpredsednik Združenja VSO Franci Feltrin povedal, da so bili amandmaji k ustavi pomembni le toliko, da so odškrnili pot do prvih večstrankarskih volitev po drugi svetovni vojni. Naslednji nagovor je imel dr. Jernej Letnar Černič, izredni profesor za pravo človekovih pravic, ki je v govoru pozdravil obstoj in vizijo Muzeja VSO ter poudaril, da upa, da bo sčasoma prešel iz zasebnega v državni muzej. "Odločiti se moramo, ali bomo živeli v državi, kjer so človekove pravice zagotovljene, ali v državi tipa Belorusija, Turčija...", je sklenil svoj nagovor.
Slavnostni govornik je bil zaslužni profesor Ljubljanske univerze in nekdanji ustavni sodnik dr. Lovro Šturm, ki je dejal: "Takratnih volitev aprila 1990 ne ocenjujem za poštene. Volitve so bile demokratične, svobodne, niso pa bile poštene. Splošno prisotna med ljudmi je bila pravica slovenskega naroda do samoodločbe. Slovenci smo si bili enotni, da potrebujemo svojo državo. Za takratno komunistično vodstvo so bile velik šok in signal volitve v Sovjetski zvezi, ko je Jelcin prišel na oblast, zmaga Solidarnosti na Poljskem in odprtje meje z Avstrijo. V ta kontekst padejo amandmaji septembra 1989. Že leta 1988 je prišlo na dan, da obstaja v Sloveniji in Jugoslaviji vzporedni sistem tajne zakonodaje - človek je bil lahko obsojen po zakonih, ki jih ni bilo moč poznati."
V kulturnem programu je nastopil pesnik Igor Pirkovič.
Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve
PREDSTAVITEV KNJIGE V OBJEMU SLOVENSKE POMLADI
12. september 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V Muzeju VSO je v sredo, 11. septembra, potekala predstavitev knjige pravnika in politika, poslanca prvega sklica Skupščine, Antona Tomažiča ''V objemu slovenske pomladi''. Avtor knjige je spregovoril o poznanstvu s Francetom Tomšičem, velikim upom sindikalizma v Litostroju, o času procesa proti četverici JBTZ, kako se je srečal z Janezom Janšo na Micro Adi in kako je prišlo do znamenitih plakatov Free Janez Janša, ki jih vidimo na vseh zgodovinskih slikah zborovanja v podporo JBTZ. O nastanku koalicije Demos pa je spomnil: ''Vse nove stranke so bile za osamosvojitev in to nas je povezovalo.''
Ob predstavitvi knjige je Anton Tomažič Muzeju VSO podaril tudi zemljevid Demosovih volilnih štabov iz leta 1990.
Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve
OD BRIONSKE DEKLARACIJE, DO MEDNARODNEGA PRIZNANJA REPUBLIKE SLOVENIJE
6. julij 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V četrtek, 4. julija, je v Muzeju VSO potekalo pogovorno omizje z naslovom ''Od Brionske deklaracije, do mednarodnega priznanja Republike Slovenije''. Gosta večera sta bila dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve osamosvojitvene vlade in Alojz Peterle, predsednik osamosvojitvene vlade. Pogovor je povezoval mag. Igor Senčar.
Uvodoma je občinstvo pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs in v govoru postavil iztočnice, na katere sta se gosta v svojih pogovorih pogosto oprla. Poudaril je predvsem pomembnost Brionske deklaracije za odhod jugoslovanske armade s slovenskega ozemlja po mirni poti ter mednarodno priznanje naše republike.
Peterle je v svojih odgovorih ravno tako poudaril pomembnost Brionske deklaracije pri nadaljnjih korakih osamosvajanja, dr. Rupel pa je spregovoril o številnih sestankih in pogajanjih, ki jih je v tistem obdobju prestala slovenska delegacija. Po Brionski deklaraciji, na mirovni konferenci v Haagu, so se jugoslovanske republike razdelile v tri skupine: tiste, ki smo želeli iz Jugoslavije izstopiti, tiste, ki so želeli Jugoslavijo ohraniti, ter tiste, ki so želeli nekakšno novo Jugoslavijo v obliki gospodarske skupnosti. Poudaril je dejstvo, da je Evropska unija vseskozi zastopala interese druge skupine, torej ohranitev Jugoslavije, in že tudi prej želela, da se Slovenci odpovemo osamosvojitvi, a mi smo zastopali stališče, da nazaj ne gremo – edina pot za Slovence je naprej.
Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve
OBELEŽITEV DNEVA DRŽAVNOSTI V LJUBLJANI
27. junij 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 26. junija, je v Muzeju VSO potekala obeležitev dneva državnosti. Uvodni pozdrav na proslavi v čast domovini je zbranim namenil Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO, ki je dejal: ''To, kar počnemo, je pomembno za naše zanamce, zato me veseli, da je ta program danes pripravila Mladinska sekcija VSO. Tako, kot je takrat slovenski narod enotno dihal, ni dihal potem nikoli več.''
V prvem nagovoru je Ana Zagožen spomnila na pomen in simboliko slovenskih narodnih simbolov. Mladi moramo v državo vrniti vrednote osamosvojitve. To, da imamo svojo državo, je naš največji dosežek. V kulturnem programu sta nastopili sestri Jerneja in Zala Brancelj s poezijo Alenke Jeraj. Klemen Traven je spomnil na nastanek in pomen Združenja VSO. Pomemben prispevek združenja za slovensko javnost je izdaja zbornikov Bela knjiga slovenske osamosvojitve in Vojna za Slovenijo. Brez domoljubja ni državnosti. Simona Purkat je spregovorila o pomenu domoljubja. Zdravo domoljubje se začne v družini. Domoljubje bo vedno ostalo aktualno čustvo. Žalostno pa je, da ob državnem prazniku ne vihra več zastav na naših domovih.
Mladinska sekcija Združenja VSO Triglav Ljubljana
DOMOLJUBNI VEČER V MUZEJU VSO
21. junij 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V prostorih Muzeja VSO je v četrtek, 20. junija, potekal domoljubni večer s predstavitvijo knjige ''Evropa narodov'' slovenskega identitarnega gibanja Generacija identitete. Gostje večera so bili mag. Branko Grims, poslanec v Državnem zboru RS, publicist Igor Kernel ter ekonomist Patrik Trobec, ki so navzočim predstavili svojo novo knjigo.
Uvodoma je poslušalce pozdravila Ana Zagožen, članica Mladinske sekcije VSO Triglav, ki je v svojem nagovoru poudarila dejstvo, da resničnega in iskrenega domoljubja nikoli ni možno uničiti.
O svojih pogledih na domoljubje so spregovorili tudi gostje večera. Patrik Trobec je povedal, da je to, da imamo svojo državo in možnost odločati o svoji usodi, velika vrednota, na kar pa mladi pogosto pozabljajo. Če se tega ne zavedamo, je ne bomo znali voditi in iz nje ustvariti, kar se največ da. Branko Grims je izrazil obžalovanje, da je v današnjih časih biti domoljuben nekaj, kar zahteva civilni pogum, saj se ljudje obračajo k trendu, da je domovina nekaj, česar se je treba sramovati, kar je absurdno, saj vsak tujec, ki obišče Slovenijo, pove, kako neverjetno lepa država je to. Domoljubje je ljubezen do Slovenije. Poudaril je tudi, da moramo biti na Slovenijo ponosni. Domoljubje ni samo lepa beseda, ampak so tudi dejanja.
Mladinska sekcija VSO Triglav Ljubljana
OBELEŽITEV PROCESA PROTI ČETVERICI JBTZ
5. junij 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V petek, 31. maja, na dan, ko je Služba državne varnosti aretirala Janeza Janšo, novinarja tednika Mladina in Ivana Borštnerja, zastavnika v službi JLA zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti. Dva dni kasneje je SDV ali, po domače UDBA, aretirala še dva sodelavca Mladine Davida Tasića in Francija Zavrla. Proces proti četverici JBTZ je sprožil dolgo zadrževano energijo nezadovoljstva z razmerami v Jugoslaviji ter na ulice pognal več deset tisoče ljudi. V podporo četverici se je formiral Odbor za varstvo človekovih pravic, kateremu je uspelo organizirati pet večjih zborovanj.
Letošnja obeležitev je potekala v duhu analize in vprašanja, kaj je potrebno danes storiti oz. kateri je tisti dovolj velik dražljaj, da bi se peščena ura slovenske družbe odvrnila od apatičnosti k aktivnosti. Uvodoma je navzoče pozdravil Marko Andolšek, predsednik Občinskega odbora mladih VSO Triglav Ljubljana, ki je spomnil na to, da brez mladih ob koncu 80. in začetku 90. let ne bi bilo samostojne Slovenije. Novinar tednika Demokracija in avtor knjige »Slovenija vstan!« Gašper Blažič je predstavil svojo novo knjigo, se spomnil na čas slovenske pomladi in osamosvojitve Slovenije ter komentiral civilno-družbena gibanja v Sloveniji danes in leta 1988. V kulturnem programu sta z domoljubno pesmijo in besedo nastopili pevka Julija Urbančič in pesnica ter poslanka v Državnem zboru RS Alenka Jeraj.
Blažič je, med drugim, spregovoril o mladih, ki ne najdejo službe in gredo v tujino. S tem v Sloveniji izgubljamo kritično maso, ki pa bo nujno potrebna za spremembe. Komentiral je tudi današnje odzive na dogajanje po Sloveniji: »Problem je, da na Facebooku vidimo fotografijo Odbora 2014, stisnemo "like" in mislimo, da smo tako zraven. To je premalo. Morali bi postati bolj aktivni. Posameznik se danes zapira v svoj svet, živi za svojim zidom in ne pokuka več izza njega.« O slovenski pomladi pa je dejal: »Slovenska pomlad še ni dovršena. Takrat se je začela, a ni še konec. Navidezno smo dosegli demokracijo in tej navidezni resničnosti smo nasedli.«
Mladinska sekcija VSO Triglav
STROKOVNA EKSKURZIJA V MUZEJ VSO
23. maj 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 22. maja, je Muzej VSO obiskala ekipa iz Iga. Uvodoma je navzoče pozdravil generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič ter podal nekaj osnovnih informacij o muzeju. Nato si je skupina ogledala stalne in priložnostne razstave. Domačin iz Iga, g. Kastelic, je Muzeju VSO podaril del rakete, s katero je bil sestreljen helikopter JLA pri Igu junija 1991. Ig je bil v času osamosvojitve ena glavnih tarč agresorske JLA, saj je bil tam Učni center TO RS in RTV oddajniki na Krimu, ki so bili med vojno tudi hudo poškodovani. Ekskurzijo so nadaljevali z obiskom parlamenta in ogledom Ljubljane.
Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve
3. JAVNA TRIBUNA ZDRUŽENJA VSO IN ZBORA ZA REPUBLIKO
12. april 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 10. aprila, je v sodelovanju Zbora za republiko in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve potekala tretja javna tribuna »Evropa in z njo Slovenija na razpotju – Kam greš, Evropa?«. Gostje večera so bili dr. Andrej Umek, France Cukjati dr. med. in dr. Janez Juhant, pogovor pa je povezoval zgodovinar mag. Jurij P. Emeršič.
Dr. Andrej Umek je spregovoril o gospodarskem povezovanju kot najpomembnejši vsebini EU. Poudaril je, da bo za EU bistvenega pomena spoštovanje Schengena, kar pomeni Evropo brez notranjih kontrol, a hkrati tudi trdno zunanjo mejo. Evropsko povezovanje je tudi pomembno prispevalo h gospodarskemu razvoju. France Cukjati je v svojem prispevku obravnaval tematiko nacionalne identitete v EU. Izpostavil je problem mlajših generacij, ki nimajo izoblikovanega jasnega svetovnega nazora in ne dopuščajo tisočletjem izkušenj naroda, da ga oblikujejo. Tak človek je razosebljen. Tisti, ki v Evropi širijo nestrpnost do nacionalnih čustev in domoljubja pri posameznih narodih, s tem povzročajo evroskepticizem. Narod, ki nacionalne identitete nima, je izgubljen. Poudaril je, da je Evropa kljub vsem totalitarnim režimom uspela ohraniti neko identiteto. Kot zadnji razpravljavec je dr. Juhant spregovoril o krščanskih vrednotah v Evropi. Poudaril je, da temeljev ne moremo iskati v hinduizmu, budizmu, islamu, ampak v krščanstvu, ki spoštuje avtonomnost človeka. Ravno krščanski temelji so vplivali na to, da ljudje danes bolje živimo, je zaključil Juhant.
Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve
2. JAVNA TRIBUNA ZDRUŽENJA VSO IN ZBORA ZA REPUBLIKO
4. april 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 3. aprila, je potekala druga javna tribuna v sodelovanju Združenja VSO in Zbora za republiko. Na javni tribuni ''Evropa in z njo Slovenija na razpotju - s koreninami ali brez njih?'', so sodelovali zgodovinarka in direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver, literarni zgodovinar dr. Janko Kos, dr. Jože Rant in Tone Kajzer.
Spraševali so se o vrednostnem sistemu Slovencev in Evropejcev, izpostavili, da je Evropa pred usodnim obratom, da vlada evroskepticizem. Pri tem je Valičeva tudi izpostavila primer Slovenije v prehodu iz totalitaristične v demokratičen sistem v 90-letih, ko smo dobili samostojno državo. "Pučnik je govoril o t.i. poškodovanih mentalitetah - to so ljudje, ki so vedno živeli v totalitarnih sistemih in prevzeli vlogo podrejanja in uboganja ene partije. Od tod izhaja pomanjkanje demokratične kulture, ki se danes kaže tudi v nizkih volilnih udeležbah," je dejala Valičeva.
Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve
JAVNA TRIBUNA ZDRUŽENJA VSO IN ZBORA ZA REPUBLIKO
27. marec 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 27. marca, je potekala prva javna tribuna Zbora za republiko in Združenja VSO z naslovom »Slovenija, kam greš?«. Na tribuni sta nastopila tudi predsednik Združenja VSO Aleš Hojs in član predsedstva Združenja VSO dr. Dimitrij Rupel.
Aleš Hojs je spregovoril o Beli knjigi slovenske osamosvojitve, ki je zbornik dokumentov, zoper katerega ni bilo niti enega nasprotovanja ali javnega protesta. Nato je naredil primerjavo z drugimi »belimi knjigami«, iz katerih ni bilo nikoli nič uresničeno. Spregovoril je tudi o beli knjigi Ministrstva za obrambo, ki naj bi bila končana že februarja, pa je še danes nimamo in v kateri naj bi bili opredeljeni dolgoročni razvojni cilji do leta 2030, čeprav imamo v ta namen že več veljavnih dokumentov. Zakaj se ti ne uporabljajo, kdo bi vedel...
Nadaljeval je z vlaganjem Slovenije v obrambni sistem NATO in dejal: »Pod vsemi levimi vladami se slovenski vojaški in obrambni sistem uničuje, status vojaka pa so spravili na tako nizek nivo, da je izgubil vso vrednost. Mislim, da levičarji to počnejo zavestno. V zadnjih letih imamo povečano število odhodov iz Slovenske vojske. Zaključil je z mislijo, da ne verjame v Belo knjigo slovenske obrambe in meni, da bo njen sprejem zopet mrtva točka na papirju.
Dr. Dimitrij Rupel pa je, med drugim, spregovoril tudi o Demosu. »Demos bi moral, zato, da bi bil vključevalen, izključevati izključevalce, pa tega ni naredil zaradi svoje lastne izkušnje izključevalnosti. Demos je imel za nalogo ustanovitev države. Medtem pa so se izključevalci ohranili do danes, zato pa imamo tako kot je«.
Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve
MUZEJSKA ZBIRKA VSO
Muzej slovenske osamosvojitve je prvi tovrstni muzej v samostojni Sloveniji. Prikazuje najpomembnejše obdobje naše države, obdobje slovenske osamosvojitve. Eksponati in muzealije predstavljajo obdobje demokratizacije Slovenije, osamosvojitev in čas neposredno po osamosvojitvi.
Muzej VSO, Cankarjeva cesta 11, 1000 Ljubljana
Uradne ure: torek in četrtek med 10.00 in 14.00, sreda od 13.00 do 17.00
Izven uradnih ur za skupine po predhodnem dogovoru na telefonski št. 08 382 3530 ali elektronskem naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Vabljeni!
OKROGLA MIZA ''MEDNARODNO PRIZNANJE SLOVENIJE''
13. marec 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 13. marca, je v Muzeju VSO potekala seja Pokrajine VSO Ljubljana. Po seji je predsednik Pokrajine VSO Ljubljana in predsednik Občinskega odbora VSO Ljubljana-mesto podal pričevanje o spominih na osamosvojitev Republike Slovenije in mednarodno priznanje, kot sklep osamosvojitvenega dogajanja. Dogodek je povezovala vodja Mladinske sekcije VSO Triglav in članica predsedstva Združenja VSO Simona Pavlič. Za tem so si mladinci iz Ljubljane ogledali priložnostno razstavo Ameriški Slovenci in njihov prispevek k osamosvojitvi Slovenije. Slovenci po svetu so se namreč vzporedno z dogajanjem v Sloveniji organizirali in so pri vladah v državah, kjer so živeli, naslavljali pobude za njeno čim prejšnje mednarodno priznanje. V ta namen ozaveščanja o dogajanju v Sloveniji v času vojne in agresije JLA na Slovenijo pa so pisali za tuje medije prispevke ter organizirali javna zborovanja v narodnih nošah z zastavami in emblemi samostojne Republike Slovenije.
Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve
Predstavitev Mladinske sekcije VSO Triglav in ogled Muzejske zbirke VSO
7. februar 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Mladi iz Združenja VSO so v petek, 18. januarja, predstavili delovanje Mladinske sekcije VSO Triglav in poslanstvo Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve mladincem iz odbora SDM Ljubljana. Delovanje Mladinske sekcije je v sliki in besedi predstavila članica Ana Zagožen, poslanstvo Združenja VSO pa vodja mladinske sekcije Simona Pavlič. Sledil je ogled muzejske zbirke in priložnostnih razstav. Veseli smo bili tudi obiska poslanca Žana Mahniča, ki nas je uvodoma nagovoril.
Mladinska sekcija VSO Triglav
Združenje VSO
Kontakt
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana
tel.: 08 382 35 30
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.