ODKRITJEM OBELEŽJA V SPOMIN NA VIZUALNO OPAZOVALNO POSTAJO NA PAŠKEM KOZJAKU
17. maj 2025
Združenje VSO Zahodna Štajerska ob 35. obletnici Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) vabi na slovesnost z odkritjem obeležja v spomin na vizualno opazovalno postajo na Paškem Kozjaku.
Odkritje bo v soboto, 17. maja 2025, v Strmecu nad Dobrno, Paški Kozjak. Ob 10. uri bo v cerkvi svetega Jošta, Strmec nad Dobrno 21, sveta maša za domovino, ki jo bo daroval Milan Strmšek, župnik iz Župnije Dobrna. Ob 11. uri bo ob križišču Velenje – Dobrna, Strmec nad Dobrno 19B, slovestnost in odkritje obeležja.
Dvig slovenske zastave bo opravila Gardna enota Slovenske vojske. Pozdravni nagovor bo imel Martin Brecl, župan Občine Dobrna. Slavnostni govornik bo Janez Janša, minister za obrambo 1990-1992. Kulturni program bodo popestrili učenci OŠ Dobrna, Veseli Vižarji, Kvintet Orkestra Slovenske vojske ter praporščaki veteranskih in stanovskih organizacij. Obeležje bosta odkrila minister za obrambo 1990-1992 Janez Janša in župan Občine Dobrna Martin Brecl, blagoslovil pa ga bo domači župnik Milan Strmšek.
SREČANJE Z ZNAMENITIM BRITANSKIM ZGODOVINARJEM IN PISATELJEM GROFOM NIKOLAJEM TOLSTOJEM
15. maj 2025
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve vas vljudno vabi, na srečanje z znamenitim britanskim zgodovinarjem in pisateljem
grofom Nikolajem Tolstojem, ki bo v četrtek, 15. maja ob 11. uri, v Muzejski zbirki VSO, Cankarjeva cesta 11, Ljubljana.
Grof Tolstoj je svetovno prepoznavnost dobil s pisanjem o množičnih komunističnih povojnih umorih Slovencev, Hrvatov in Kozakov. Njegovo pisanje je v 80. letih prejšnjega stoletja silno vznemirilo vrh slovenskih komunistov. Uvodni nagovor in predstavitev bo podal Dimitrij Rupel. Sledil bo pogovor med Nikolajem Tolstojem, Jožetom Dežmanom in Tamaro Griesser Pečarjevo. Po pogovoru bo dana možnost občinstvu, da postavi vprašanja grofu Tolstoju.
ODPRTO PISMO - OGORČENI SMO NAD ORGANIZACIJO KOMEMORACIJE OB OBELEŽJU V JAMI
23. april 2025
V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve smo nazadovoljni z izbiro glavnega govornika na komemoraciji v Jami. Svoje mnenje je javno zapisal predsednik Območnega odbora VSO Brda, Števerjan, Gorica Boris Jakončič, saj je krajevni odbor Zveze borcev za vrednote NOB za letošnjo komemoracijo ob obeležju v Jami kot glavnega govornika povabil ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
Menimo, da je glede na dogajanje v zadnjih mesecih na relaciji Jankovič-Vučič-Srbija izbira popolnoma neprimerna. Zanima nas, zakaj se je že izbrano zgodovinarko zaradi političnih pritiskov zamnejalo z izbiro ljubljanskega župana.
“Po 80. letih konca druge svetovne je čas, da nam zgodovinarji na osnovi pisnih podatkov tistega časa in pričevanj udeležencev teh tragičnih dogodkov in njihovih svojcev podajo resnico, saj imamo zgodb – bajk tistega časa dovolj. Le popolna resnica dogodkov nas bo povezala in nas pripeljala do sprave, ki jo slovenski narod še kako potrebuje. Očitno želja oblasti po razdvajanju vseh nas uspeva vladati,” je v pismu zapisal Jakončič.
Janković, ki je sicer pogost govornik na partizanskih prireditvah je znan po svojem stališču, da v Ljubljani ne bi smeli pokopati žrtev povojnih pobojev.
OB BOŽIČU IN DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI
26. december 2024
»JUGOSLAVIJE NI VEČ, GRE ZA SLOVENIJO«
24. december 2024 - SPOROČILO ZA JAVNOST
26. decembra bomo praznovali dan samostojnosti in enotnosti, ko so bili objavljeni uradni rezultati Plebiscita, ki je potekal 23. decembra 1990 in na katerem se je slovensko ljudstvo z veliko večino odločilo o odcepitvi od nekdanje skupne države Jugoslavije in formiranju lastne, samostojne države Slovenije. »Slovenci smo na plebiscitu dokazali, da smo zgodovinski narod. Dobili smo lastno državo in s tem od Boga in zgodovine dano priložnost, da kot gospodar na svoji zemlji izkoristimo vse potenciale, ki jih ima slovenski narod in ti so veliki«.
V tem duhu je včeraj, v nabito polni dvorani Kinogledališča v Tolminu, potekala osrednja prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki jo je pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. V nagovoru je zbrane najprej pozdravil predsednik Združenja VSO Alojz Peterle, ki je uvodoma pripomnil: »Povedal vam bom, kako je bilo. Janez Janša vam bo povedal, kako je. Vi pa se boste odločili, kako bo«.
Slavnostni govornik na prireditvi Janez Janša je v svojem govoru spomnil na znamenite besede dr. Jožeta Pučnika: »Jugoslavije ni več. Gre za Slovenijo!« Med drugim je poudaril, da danes po svetu, tudi po Evropi, obstaja veliko večjih narodov od Slovencev, pa nimajo lastne države. »Nam pa je to uspelo! In končna odločitev do tega uspeha je bil plebiscit na današnji dan, 23. 12. 1990. To je dan, vreden spomina nas, ki smo to doživeli, tistih, ki so bili rojeni kasneje, in vseh prihodnjih generacij,« je izpostavil. Razložil je, zakaj Slovenija še ni država, za kakršno smo glasovali 23. 12. 1990. V mandatu 2004-2008 smo se sicer že približali Italiji, v naslednjem mandatu pa bi jo lahko prehiteli. »Ampak žal ni šlo, zatavali smo tukaj in ključni razlog je v tem, da se ni dihalo z obema kriloma naših pljuč, da se je izključevalo. Da se je namesto sinergij iskalo notranje sovražnike, ki jih je treba očistiti, in cena je bila plačana tudi v številkah, ki jih vidite na položnicah in s tem, kar zdaj poslušamo o novih davkih, pravici do odklopa in tako naprej.« Slavnostni govor Janeza Janše je v celoti dostopen TUKAJ
V kulturnem delu prireditve so premierno izvedli glasbeno pripovedno predstavo o Sloveniji avtorja Igorja Pirkoviča z naslovom »Dom in domovina«, na kateri sta poleg avtorja nastopila še Tomaž Hribar, harmonikar in vodja ansambla Gašperji, in Danilo Lukan, pevec ansambla.
Združenje VSO
OBELEŽITEV PRVEGA POSTROJA SLOVENSKE VOJSKE V KOČEVSKI REKI 1990-2024
15. december 2024 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V soboto, 14. decembra 2024, je v Spominskem parku Manevrske strukture narodne zaščite v Kočevski Reki, ki ima od aprila 2021 tudi status kulturnega spomenika državnega pomena, potekala obeležitev prvega javnega postroja, dneva, ko je prvič zadišalo po Slovenski vojski. Tu je bila 17. decembra 1990 prvič postrojena enota TO, ki je imela sedež v bližnji vasi Primoži. V postroju so bili večinoma pripadniki rezervne sestave Zaščitne brigade TO. Prvi javni postroj brigade, ki si je kasneje nadela ime Brigada MORiS, ni bil slučajen. Bil je jasno sporočilo takratni JLA, da smo pripravljeni tudi z orožjem braniti začrtano prihodnost. Nekaj dni kasneje je bil Plebiscit, ki je dokončno začrtal odločitev o slovenski samostojnosti.
Na začetku letošnje slovesnosti je Gardna enota Slovenske vojske dvignila slovensko zastavo in ob spremljavi Trobilnega seksteta Orkestra Slovenske vojske položila venec slave v imenu predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar pri pomniku Kočevska Reka 1990. Nato sta navzoče pozdravila predsednik Združenja VSO in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle ter podžupan občine Kočevje Andrej Mladenovič. Peterle je v svojem nagovoru izpostavil, da je ta kraj vreden hvaležnega in trajnega spomina v osamosvojitveni zgodovini, saj smo s postrojem na tem mestu teden dni pred plebiscitom pokazali širši javnosti, da smo pripravljeni zavarovati voljo po slovenski državnosti tudi z realno silo.
Slavnostni govornik je bil takratni svetovalec ministra za notranje zadeve Franc Kosi, ki je po sramotni razorožitvi TO, v največji tajnosti priskrbel ustrezno orožje in opremo slovenski policiji in TO in je bil po osamosvojitvi več kot osem let neupravičeno tarča sodnega preganjanja takratne politike. In kot je povedal ob zaključku svojega govora: »Kakorkoli paradoksalno že to zveni, a zato, ker smo bili oboroženi in organizirani, smo uspeli in obenem smo preprečili žrtve, ki doletijo največ tiste, ki so nemočni. Brigada MORiS je bila sredstvo odvračanja že s tem ko je stala tu, kot en mož, in armbrusti so takoj, ko jih je JLA videla v Pekrah, preprečili spopad za mlade vojake, ki so začeli služiti slovenski vojaški rok! Zato bi to, kar sem počel takrat, naredil še enkrat brez pomisleka!« Govor Franca Kosija je v celoti dostopen TUKAJ.
V kulturnem programu sta nastopila Trobilni sekstet Orkestra Slovenske vojske in domača Vokalna skupina Cantate Domino.
Združenje VSO
POSLOVIL SE JE NAŠ ČLAN DR. ANTON JEGLIČ
31. oktober 2024 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Z globoko žalostjo smo sprejeli vest o smrti našega cenjenega člana, dr. Antona Jegliča. S svojo predanostjo, znanjem in neomajno zvestobo vrednotam domovine je pustil neizbrisen pečat na naše združenje in skupnost. Bil je človek načel, ki se je vselej zavzemal za resnico in pravico ter nas navdihoval s svojo srčnostjo in pogumom. Dr. Anton Jeglič je bil vzor predanosti in pokončnosti, kar bo ostalo navdih za vse nas, ki sledimo njegovemu poslanstvu.
Ohranili ga bomo v najlepšem spominu in v trajnem spoštovanju do njegovega življenjskega dela. Iskreno sožalje njegovi družini in bližnjim.
Združenje VSO
33. OBLETNICA ODHODA ZADNJEGA OKUPATORSKEGA VOJAKA JLA IZ SLOVENIJE
26. oktober 2024 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Včeraj je v Ivančni Gorici, v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in Občine Ivančna Gorica, potekala slovesnost ob 33. obletnici odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz Slovenije. Ta pomembni dogodek, ki ga v Sloveniji praznujemo kot državni praznik DAN SUVERENOSTI je simboliziral konec oboroženega spopada in vzpostavitev suverene Republike Slovenije.
Ob 18. uri je v cerkvi sv. Jožefa najprej potekala maša za domovino, ki so jo darovali msgr. Jože Plut, vojaški vikar Milan Pregelj in domači župnik Jurij Zadnik, ob 19. uri pa je na ploščadi pred obeležjem v spomin na prvo mašo za slovenske vojake sledila osrednja slovesnost ob dnevu suverenosti. V pozdravnem nagovoru se je župan očine Ivančna Gorica Dušan Strnad zahvalil prisotnim za množičen obisk in v nadaljevanju izpostavil pomen domoljubnih vrednot, še posebej pomena praznovanja današnjega državnega praznika dneva suverenosti. Nato je nekaj besed namenil pozitivnemu razvoju občine Ivančna Gorica, ki bo v naslednjem letu praznovala 30. obletnico od ustanovitve.
Tudi slavnostni govornik na slovesnosti, Janez Janša, je izpostavil pomen dneva suverenosti kot zadnji velik dogodek v krogu zaključne faze slovenskega osamosvajanja. To je bil dan, ko je po mnogih stoletjih na slovenskem ozemlju obstajala samo slovenska oborožena sila, ki je varovala slovensko ozemlje, slovenski narod in takrat tudi že slovensko državo. Janša se je v svojem govoru dotaknil tudi rodnosti v Sloveniji. Če ima nek narod nizko rodnost, je mogoče, da ga bodo zamenjali prišleki z drugačnimi vrednotami, ki pa nimajo teh težav, je izpostavil. Dejal je tudi, da je trenutno smrtnost v Sloveniji večja od rodnosti, včasih pa poleg tega starši novorojenih otrok sami niso bili rojeni v Sloveniji. Ob tem je prav tako pohvalil občino Ivančna Gorica, saj gre za eno izmed občin, ki teh težav nima, saj ima izjemno dobro rodnost. Slavnostni Govor Janeza Janše je v celoti dostopen TUKAJ
Ob zaključku slovesnosti sta govornika položila tudi venec časti pred obeležjem v spomin na prvo mašo za slovenske vojake.
Na slovesnosti, katere so se udeležili tudi nekateri vidni predstavniki iz obdobja osamosvajanja, je z dvigom slovenske zastave sodelovala Gardna enota Slovenske vojske, v kulturnem delu programa pa so nastopili Vokalna skupina Šentviški slavčki, pesnik Igor Pirkovič in Trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske.
Združenje VSO
SPOMINSKA SVEČANOST NA LJUBLJANSKIH ŽALAH
24. oktober 2024 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je ob praznovanju dneva suverenosti in bližajočim se prazniku Vseh svetih v sredo, 23. oktobra, pri Pomniku padlim v vojni leta 1991 na ljubljanskih Žalah, organiziralo spominsko slovesnost in sveto mašo v spomin žrtvam osamosvojitvene vojne.
Po nagovoru predsednika Alojza Peterleta je delegacija Združenja VSO ob spremstvu praporščakov položila venec k pomniku, pesnik Igor Pirkovič pa je posebej za ta dogodek napisal in prebral dve pesmi ''Vi, bratje, ne, niste umrli zaman'' in ''Roža, Mati, knjiga''. Za slovesno vzdušje pri pomniku in kasneje tudi pri sveti maši sta s svojim ubranim petjem poskrbela Mešani obrtniški pevski zbor Notranjska in trobentač Robert Albreht.
V cerkvi Sv. Križa na ljubljanskih Žalah je nato sledila sveta maša, ki jo je daroval vojaški vikar Matej Jakopič. V svojem čustvenem nagovoru je poudaril hvaležnost in pomen ohranjanja spomina na vse, ki so žrtvovali življenje v osamosvojitveni vojni ter izpostavil vrednoto spoštovanja osamosvojitvenih dosežkov in ljubezni do domovine.
Svojci padlih v vojni za samostojno Slovenijo izrekajo iskreno hvaležnost vsem, ki skrbijo za ohranjanje spomina na njihove najdražje, še posebej Združenju VSO, ki si prizadeva, da bi se to pomembno poglavje naše zgodovine ohranjalo za prihodnje rodove. Združenje se je tudi za prihodnje zavezalo k povezovanju in sodelovanju pri spominskih slovesnostih za vse dogodke in žrtve osamosvojitvene vojne.
Po končani maši je sledilo prijetno druženje udeležencev in svojcev padlih v prostorih župnišča.
Hvala vsem, ki ohranjate spomin na naše drage!
Združenje VSO
34. OBLETNICA VZPOSTAVITVE MSNZ NA PRISTAVI
7. september 2024 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V petek, 6. septembra, je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve na Pristavi nad Stično pripravilo slovesno obeležitev 34. obletnice sprejetja strateških dokumentov za zavarovanje osamosvojitve Slovenije.
7. septembra 1990 je na Pristavi pri Stični potekal pomemben sestanek, ki so se ga udeležili najpomembnejši tvorci Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) Igor Bavčar, Janez Janša, Tone Krkovič, Vinko Beznik in Jože Kolenc. Na sestanku so analizirali nastali položaj in dotedanje ukrepe pri organizaciji MSNZ, dorekli so globalni načrt delovanja Narodne zaščite, še posebej sodelovanje milice, ki je bila neločljivi del MSNZ. Tone Krkovič je pripravil in predstavil predlog vojnega načrta, predstavil je tudi dokončno organizacijsko shemo MSNZ ter druge ukrepe na podlagi navedenih dokumentov. Po sestanku je pripravil tudi nujne delovne dokumente in delovne karte. Prvič je bila v teh dokumentih JLA tudi jasno opredeljena kot morebitni agresor oziroma ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev.
Sestanek na Pristavi je prišel v zgodovino, saj je bil na njem sprejet in potrjen dokument za vojaško zavarovanje osamosvajanja Republike Slovenije. Ključ zmage nad agresorjem je bil, kot je pred sedmimi leti na Pristavi dejal prvi načelnik Slovenske vojske, brig. general Tone Krkovič, v pravilni oceni in dojemanju izhodiščnega položaja ter pravočasnih pripravah na agresijo, ki je kasneje tudi dejansko sledila.
Včerajšnje obeležitve sta se udeležila tudi akterja dogodka, Janez Janša in Igor Bavčar. Številne navzoče sta pozdravila podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole in predsednik Združenja VSO Alojz Peterle, ki je v svojem nagovoru izpostavil vprašanja mnogih, kako smo osamosvojitev Slovenije uspešno zaključili: ''Uspeli smo zato, ker so se s pravimi ljudmi, v pravem času, na pravih točkah, zgodile ta prave stvari. In ena od teh se je zgodila tukaj na Pristavi. Ta pristavska zgodba, ki je res vredna hvaležnega in trajnega spomina, se verjetno ne bi zgodila, če ne bi prepoznali v odvzemanju orožja oziroma razorožitvi Slovenije na dan izvolitve Demosove vlade, vojne napovedi Sloveniji. In jaz sem vesel, da so ključni ljudje razumeli zakaj je šlo in da smo pripravili vse potrebno.''
Slavnostni govorec je bil načelnik Pokrajinskega štaba MSNZ Vzhodnoštajerske pokrajine 1990 in član Republiške koordinacije 1991 mag. Marjan Fekonja, ki je zbrane uvodoma nagovoril s preprostim stavkom: ''Najpomembnejše tri besede zame so družina, dom in domovina!'' V nadaljevanju je izpostavil dolgotrajne priprave na osamosvojitev vse od izvolitve Demosove vlade in razorožitve Teritorialne obrambe v mesecu maju in zaključil z besedami, da smo imeli veliko sreče, da so nas takrat vodili pravi možje in domoljubi: Jože Pučnik, Andrej Bajuk, Lojze Peterle, Janez Janša, Igor Bavčar in mnogi drugi, žal, tudi taki, ki jim osamosvojitev in samostojna Slovenija ni bila intimna opcija. Slavnostni govor je v celoti dostopen tukaj
Kulturni program sta oblikovala Moški pevski zbor Prijatelji in pesnik Igor Pirkovič.
Združenje VSO
POLOŽITEV VENCA OB POMNIKU PADLIM V VOJNI ZA SLOVENIJO '91
27. junij 2024 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Ob Pomniku padlim v vojni za Slovenijo '91 na ljubljanskih Žalah je v sredo, 27. junija, delegacija Združenja VSO ob prisotnosti praporščakov pripravila krajšo komemorativno slovesnost. Pomnik predstavlja trajen spomin na dogodke in ljudi, ki so v boju za neodvisnost Slovenije dali največ, kar so lahko – svoja življenja. S svojo simboliko in sporočilnostjo nas opominja, da se moramo zavedati vrednot, za katere smo se borili ter da je naša dolžnost spoštovati in ceniti svobodo, ki smo jo pridobili s pogumom in žrtvovanjem teh hrabrih mož in žena. Venec slave je ob pomniku položil predsednik Združenja VSO in predsednik prve demokratične vlade Lojze Peterle.
Združenje VSO
33 LET OD SESTRELITVE AGRESORSKEGA HELIKOPTERJA JLA V VOJNI ZA SLOVENIJO
28. junij 2024 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sklopu prireditev ob največjem in najpomembnejšem državnem prazniku, dnevu državnosti, smo se v Mahu pri Igu, 27. junija, spomnili na enega najpomembnejših vojaških uspehov v vojni za ohranitev samostojnosti Republike Slovenije. Srečanje in spomin na ta izjemni vojaški podvig je pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.
V času oboroženega boja v vojni za ohranitev samostojnosti naše domovine se je na Ljubljanskem Barju, v Mahu pri Igu, zgodil eden ključnih dogodkov za nadaljnji razvoj vojne - sestrelitev oboroženega helikopterja JLA MI-8. Sovražnikov helikopter je sestrelil pripadnik TO Zoran Dernovšek. Njegovo odločno dejanje - po zbranih pričevanjih je v tistem trenutku predstavljal edino operativno sposobno protiletalsko obrambo na Igu, je preprečilo najbolj črni scenarij in nedvomno bistveno vplivalo na potek vojne za Slovenijo kot tudi na izhod iz te vojne. Zgolj 10 sekund prepozno bi Zoran Dernovšek Raketka sprožil raketni sistem in Ig bi bil zravnan z zemljo, saj so imeli agresorski helikopterji JLA, ki so preletavali Ig, za nalogo raketirati 510. učni center Teritorialne obrambe, kjer so sevojaško usposabljali prvi slovenski naborniki.
Številne zbrane na prireditvi so nagovorili: Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru in župan občine Ig Zlatko Usenik, tudi sam veteran vojne za Slovenijo, ki je z navzočimi delil spomine na svoj prispevek v boju za samostojno Slovenijo. Kot vedno je spregovoril tudi Zoran Dernovšek Raketka, ki je v obujanju spominov na dogodek, dejal, da če bi bilo treba, bi enako povelje, kot ga je dobil 27. junija 1991, brez vprašanj izpolnil še enkrat, za kar je dobil velik aplavz številnih navzočih na prireditvi, katero so kulturno obogatili pevke in pevci Obrtniškega mešanega pevskega zbora Notranjska.
Združenje VSO
OB DNEVU DRŽAVNOSTI
25. junij 2024
PONOSNI NA VRHPOLJE - OSAMOSVOJITVENI DOGODKI DAN PREJ
24. junij 2024 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v nedeljo, 23. junija, v sodelovanju z Občino Vipava in Župnijo Vrhpolje pripravilo osrednjo prireditev ob 33. obletnici slovenske državnosti pri Teodozijevem križu nad Vrhpoljem pri Vipavi. Na tem zgodovinskem kraju so pogumni Vrhpoljci s pomočjo buldožerja domačina Martin Groznika med prvimi ustavili agresorsko Jugoslovansko ljudsko armado (JLA).
Slovesnost se je začela ob 18. uri z dvigom slovenske zastave Častne čete Veščinskega centra Slovenske vojske Vipava. Zdravljico je zapela Lejla Irgl, sledila pa je sveta maša za domovino, ki jo je skupaj z domačim župnikom Janezom Kržišnikom daroval namestnik vojaškega vikarja Milan Pregelj. Ob 19. uri je sledila osrednja slovesnost ob 33. obletnici slovenske državnosti s kulturnim programom, pri katerem so sodelovali Mešani cerkveni pevski zbor Vrhpolje, učenci recitatorji iz OŠ Draga Bajca Vipava, Pihalni orkester Vrhpolje in praporščaki Združenja VSO.
Uvodoma sta prisotne nagovorila predsednik Združenja VSO Lojze Peterle in župan Občine Vipava Anton Lavrenčič. Na koncu so svoje spomine na dan pred 33 leti s prisotnimi delili Vrhpoljski branitelji, ki so nato odkrili spominsko obeležje “Buldožer 1991” in položili venec v čast vsem, ki so prispevali k osamosvojitvi Slovenije.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil Janez Janša, minister za obrambo v osamosvojitveni vladi, ki je v svojem zaključku izpostavil pomen vrednotnih temeljev:
''Slovenija je del Evropske unije, to je tudi naša odgovornost in na nek način tako Slovenija kot tudi Evropska unija čuti krizo ali pa krizne elemente, ravno zaradi tega odmikanje od vrednotnega središča, na katerem je nastala tako Slovenija kot tudi Evropska unija. Ampak kot kaže vaša prisotnost tukaj, ta čudovit program, na stotine podobnih proslav in maše za domovino po celotni Sloveniji, to vrednostno središče slovenskega naroda še vedno obstaja. Ne samo, da obstaja. Tega se tudi močno zavedamo in je to tako močno sidro, da tudi takšni odkloni tega ne bodo izruvali. Lahko se začasno ukine Muzej slovenske osamosvojitve, slovenske osamosvojitve pa se ne da niti ukiniti, niti preprečiti, da bi jo v srcih čutili kot naše vrednotno središče in muzej, stavbo institucije se slej ko prej postavi. Tudi ta buldožer ste postavili po 33 letih, pa danes ni nič manj aktualen kot je bil ta dobra tri desetletja doslej.
Hvala vam, ker se zavedate, kje Sloveniji bije srce. Hvala, ker te spomine prenašate tudi na prihodnje generacije. In še enkrat čestitka tistim, ki ste bili takrat zraven in ki ste spreminjali ne samo razmerja sil tukaj v Vipavski dolini, ampak tudi razmerja v glavah tistih, ki so nas s tanki napadli. Hvala za vaš pogum in za to, da ste bili takrat navdih celotni Sloveniji.''
Združenje VSO
IZJAVA OB POSTAVITVI SPOMENIKA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE
17. maj 2024 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Vlada Republike Slovenije je na svoji 102. redni seji dne 9. 5. 2024 na podlagi dela Komisije za pripravo izhodišč za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve sprejela odlok, s katerim nalaga Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije pripravo ustreznega natečaja.
Predsedstvo Združenja VSO se strinja, da je najprimernejše mesto za postavitev spomenika osamosvojitve na Trgu republike, kjer je bila samostojna država Republika Slovenija tudi proglašena. Nasprotuje pa izhodišču, da bi simboliziral ob njem Trg republike tudi Spomenik revolucije, Spomenik Edvardu Kardelju in drugi izrazi pripadnosti revolucionarnemu projektu, ki simbolizirajo dobo totalitarizma.
Trg revolucije, ki ga je simboliziral Spomenik revolucije, je bil preimenovan v Trg republike, ker smo se osamosvojili in demokratizirali. Na njem nismo samo dvignili nove zastave, ampak smo tudi eno spustili - tisto, ki je bila simbol stare, totalitarne države. Preimenovanje trga in nova zastava sta dva izraza diskontinuitete, preloma s totalitarnim režimom, ki je kršil temeljne človekove pravice.
Spomenik revolucije ni bil nikoli spomenik vseh Slovencev, ampak simbol totalitarne oblasti, ki je naš narod delil. Revolucija ni bila izraz domoljubja, ampak ''oblastoljubja''. Za Trg republike demokratične Slovenije je sopostavitev tako nasprotujočih si simbolov nevzdržna, nesprejemljiva in neevropska. Trg republike naj odraža in sporoča samo tisto, kar je v skladu z vrednotami osamosvojitve, temelječe na plebiscitarni volji ljudi, ki so jo enotno podprli in ubranili z vojno.
Spomenik osamosvojitve ne sme biti dodatek ali dopolnilo tistemu, čemur smo se na Trgu republike odpovedali. Spomenik revolucije izraža svobodo samo za nekatere, osamosvojitev pa je prinesla svobodo za vse. Odnos do osamosvojitve mora imeti prednost pred formalističnim gledanjem na Odlok o razglasitvi območja Trga republike za kulturni spomenik državnega pomena. Trg republike DA, ne pa vsebine, ki so v nasprotju z dostojanstvom in vrednotami osamosvojitve. Argument varovanja kulturne dediščine ne bi smel biti izgovor za ''varovanje revolucije'' in prisotnost njene simbolike na Trgu republike. To bi bilo tudi v nasprotju z duhom združene Evrope, ki smo se ji priključili pred dvajsetimi leti tako, da smo sprejeli njene vrednote in načela. Zavezani smo tudi evropskemu zavračanju vseh totalitarizmov.
Pozivamo Državni zbor in Državni svet Republike Slovenije, da pred objavo natečaja opravita politično razpravo o postavitvi Spomenika slovenske osamosvojitve.
Združenje VSO
PREIMENOVANJE PRAZNIKA VRNITVE PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI V DAN ''PRIKLJUČITVE'' PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI
15. februar 2024 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Območni odbor Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Zgornje Posočje ostro nasprotuje preimenovanju praznika vrnitve Primorske k matični domovini v dan ''priključitve'' Primorske k matični domovini. Pojem ''priključitev'' je neprimeren in kaže na to, da Primorska ni bila del matične domovine in jo je bilo treba zato priključiti, priključitev pa ni prostovoljno dejanje. Kdor je priključen, tega ni storil prostovoljno. Sedanje poimenovanje ''vrnitev'' Primorske pa izkazuje, da je bila Primorska že pred tem del matične domovine, oziroma so v tem delu živeli Slovenci. Slovenija Italiji ni ničesar vzela, saj je bila Primorska od nekdaj slovenska, le vrnila se je nazaj.
Preimenovanje žali čustva nas ponosnih Primorcev, zato Območni odbor Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Zgornje Posočje ostro nasprotuje, da se praznik vseh Primorcev zlorablja v politične namene in za samopromocijo pred evropskimi volitvami.
Praznik ''Dan vrnitve Primorske k matični domovini'' nam predstavlja simbol združevanja, prav tako pa nas spominja na dogodke iz naše zgodovine, kjer smo Slovenci pokazali enotnost in pokončnost.
Naš »Goriški slavček« Simon Gregorčič je povzdignil naše kraje med najbolj zavedne kraje na Slovenskem, najlepše pa je to pokazal v pesmi »Domovini«.
DOMOVINI
O vdova tožna, zapuščena,
ti mati toliko sirot,
s krvjo, solzami napojena,
ki bol poznaš le, nič dobrot,
oj mati vdanega ti sina,
oj zala mati - domovina!
Ti krasna si, krasnejše ni,
kar jih obseva zarja dneva;
krepostna si, krasnejše ni,
a krona venča te kraljeva.
a trnov tvoj venec je,
in tvoj rod - mučenec je;
sovražni svet te le prezira,
prezira te in te zatira!
A ker nikdo ne šteje te,
ker ves svet te tepta,
jaz ljubim tem srčneje te,
jaz ljubim tem zvesteje te,
a ljubim te - s solzami!
Oj mati moja domovina,
ljubezen moja ti edina,
Bog čuvaj dobrotljivi te,
Bog živi te, Bog živi te!
Območni odbor VSO Zgornje Posočje
NAMESTO IZJAVE OB OBLETNICI SRAMOTNE UKINITVE MUZEJA SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE
19. januar 2024 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Nekaj je narobe,
nekaj je prav res narobe,
treba bo prelistati račune za nazaj.
Nekje je napaka
pravzaprav majčkena napakica:
gre za milijonček dobro naloženih kosti,
za milijonček oči in src,
vročičnih od navdušenja,
da ne štejemo solz, obupa, vere, kletvic
in kar je še takih neoprijemljivih postavk
kot je dim požganih trupel in domačij.
Nekje tiči napaka in red mora biti.
Kajti kaj veš kdaj in od kod:
in na vratih — inšpekcija,
sila natančna, zoprna gospa Zgodovina.
S suhljatim kazalcem bo,
kot z nihalom velikanske ure,
ki kaže stoletja,
drsela od rubrike do rubrike:
kako si naložil kapital?
koliko vrgle obresti?
kako si obračal
kosti in srca?
da o solzah in slepi veri
in kar je še takih neoprijemljivih postavk ne govorimo.
Z nepremičnim pogledom bo terjala odgovor,
z nepremičnim pogledom bo terjala odgovor.
In nikakršna kuvertica
— terjala bo odgovor
in ne jaz tebi ti meni
— terjala bo odgovor
in ne seksi strip in še kaj
ne bodo premaknili neizprosnega pogleda.
Ne.
Nekje je napaka
in treba bo prelistati račune,
da o čem drugem ne govorimo.
Ivan Minatti
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
PRAZNIČNA ČESTITKA PREDSEDNIKA ZDRUŽENJA VSO
V KOČEVSKI REKI OBELEŽITEV PRVEGA POSTROJA SLOVENSKE VOJSKE
17. december 2023 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v soboto, 16. decembra, v Spominskem parku Manevrske strukture narodne zaščite v Kočevski Reki pripravilo tradicionalno obeležitev dneva, ko je prvič zadišalo po Slovenski vojski.
17. decembra 1990 je bila v Kočevski Reki prvič postrojena enota TO, ki je imela sedež v bližnji vasi Primoži. V postroju so bili večinoma pripadniki rezervne sestave Zaščitne brigade TO. Prvi javni postroj brigade, ki si je kasneje nadela ime MORiS, ni bil slučajen. Bil je jasno sporočilo takratni JLA, da smo pripravljeni tudi z orožjem braniti začrtano prihodnost. Nekaj dni kasneje je bil Plebiscit, ki je dokončno začrtal odločitev o slovenski samostojnosti.
Na letošnji slovesnosti sta navzoče uvodoma pozdravila član predsedstva Združenja VSO Kočevje-Kostel-Osilnica Srečko Gabrič in podžupan občine Kočevje Gregor Košir. Kot je povedal v svojem govoru slavnostni govornik dr. Vojko Obrulj, poveljnik policijsko-vojaške enote za varovanje brigade MORiS 1991, so v Kočevski Reki leta 1990 stali zato, da so sporočili, da smo Slovenci pripravljeni iti na pot v prihodnost za samostojno demokratično državo ter da bomo svojo odločitev zavarovali in branili, če bo treba, tudi z orožjem. Slavnostni govor dr. Vojka Obrulja si lahko preberete TUKAJ.
V kulturnem programu so nastopili Vokalna skupina Cantate Domino, Trobilni kvintet Slovenske vojske in pesnik Igor Pirkovič, Gardna enota Slovenske vojske pa je ob začetku slovesnosti dvignila slovensko zastavo in ob spremljavi Trobilnega kvarteta Policijskega orkestra položila venec slave v imenu predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar pri pomniku Kočevska Reka 1990.
Spominski park Manevrske strukture narodne zaščite v Kočevski Reki je bil z odlokom Vlade Republike Slovenije aprila 2021 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
ŽALNA SLOVESNOST V SPOMIN NA MIROSLAVA MOLJKA IN ANTONA ŽAKLJA NA CESARSKEM VRHU
1. november 2023 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Člani Občinskega odbora VSO Logatec so se v torek, 31. oktobra, s položitvijo cvetja pri obeležju na Cesarskem vrhu poklonili v spomin na umrla rojaka v vojni za Slovenijo Miroslavu Moljku in Antonu Žaklju. Po uvodnem pozdravu predsednika Občinskega odbora VSO Logatec, Jožeta Leskovca, je sledila molitev za večni mir pokojnih in blagor domovine, žalno slovesnost pa so s pesmijo pospremili člani Obrtniškega mešanega pevskega zbora Notranjska.
Občinski odbor VSO Logatec
Združenje VSO
Kontakt
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana
tel.: 08 382 35 30
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.