Novice

PODELITEV SPOMINSKIH MEDALJ ČLANOM LJUBLJANA MESTO

V četrtek, 7.7.2022 je v potekala podelitev spominskih medalj članom in veteranom mesta Ljubljana. Zbrane sta nagovorili zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver in podpredsednica VSO Mojca Škrinjar. 

Prejemnikom medalj iskreno čestitamo!

lj2.jpglj1.jpg

OBELEŽITEV 31. LETNICE KONCA OBOROŽENIH SPOPADOV IN ZMAGE V VOJNI ZA SLOVENIJO- GOVOR PREDSTAVNIKA VSO ARGENTINA DAMIANA AHLINA

Spoštovane Slovenke, spoštovani Slovenci, cenjeni gostje, skratka vsi navzoči, bodite lepo pozdravljeni,

 

čast mi je, da smem spregovoriti nekaj besed ravno v tem prostoru, prostor v katerem je moj oče prejel iz prve roke škofa Vovka zakrament svete birme, prostor v katerem se spomnimo na njih ki so vse dali za mater domovino. Zbrani smo ob novi obeležitvi zmage in konec oboroženih spopadov v vojni za Slovenijo. Ni bilo lahko. Leta nazaj je Ivan Cankar res znal razložiti »jugoslovanstvo«: »Po krvi smo si bratje, po jeziku vsi bratranci, po kulturi, ki je sad več stoletne razdeljene vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu ali pa goriški viničar furlanskemu.«

In s temi besedami mislim, da je vse povedano. Že pred prvo svetovno vojno je bilo možno srečati Slovenca drugod po širnem svetu. Dovolite, da si upam nasloviti to kot : Slovenija izven Slovenije.  

Lahko omenim, da so te generacije slovenskih izseljencev dobile pomembno vlogo za slovensko prihodnost. Zlasti tisti v severni Ameriki so se vključili v tamkajšnje politično življene. Nekateri so celo skušali vplivati tudi na rodno grudno življenje. Zlasti v obdobju med vojnama so finančno pomagali za obnovitev cerkva in drugih javnih potrebah, se pravi tako v materialni kot politični plati, v naslednjih krizah, ki so močno prizadele Slovence. In tudi drugje je bilo slično.

Če se vrnem v domovino, je v neki meri dokazano, da v zgodovini nismo bili zmožni do svobode, ker nismo bili dovolj enotni in složni … saj nas je le peščica ljudi na majhnem ozemlju in peščica tudi vse naokrog. Po drugi strani pa, če razmislimo in si damo večjo vrednost, smo očividno zelo pomembni in važni, ker so se skozi zgodovino vedno prerekali in bojevali za ta košček zemlje. Bodisi iz zamejstva ali drugod, delili so našo zemljo kakor vojaki Jezusovo oblačilo in tega ni konca, še vedno obstaja nekdo, ki bi rad vsaj meter slovenskega ozemlja zase. In vsi vemo, da je res.

Torej, vseskozi, bilo je morda lažje, da drugi nadzorjujejo in se prilastijo tega kot, da se mi zanimamo in zmenimo za to kar je naše. Odgovor lahko razberemo v knjižni analizi Albina Prepeluha »Problemi malega naroda«

Konec osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je sledila preureditev Evrope. Nemir in ekonomska kriza. Vmes je bilo večkrat slišati željo po »Samostojni Sloveniji«.

Razmere, so nam bile vse bolj jasne. V socialnem, političnem in kulturnem področju, so zapadli mednarodni dolgovi in energetska mednarodna kriza, povzročili padec v prepad. Dosti je bilo ideologije in politične manipulacije. Splošno nezadovoljstvo se je dihalo in jasno je bilo, da je bil enotni klic po demokraciji in samostojnosti. Pogled na novi svet. Novo upanje. Nove sanje.

Diaspora je vedno spremljala deželo pod Triglavom.V diaspori smo se vedno spraševali kako bi lahko še mi pomagali. Člani Slovenske kulturne akcije so sodelovali na študijskih dnevih DRAGA, med drugimi so tudi predavali Dr.Katica Cukjati, Dr.Andrej Fink, Branko Rozman in Janez Zorec.

Tako kot so kulturniki pripomogli s prispevki in izjavami v novi reviji številki 57, so tudi naši člani objavljali razne prispevke v tej Novi reviji (št.95) .

Pred in med osamosvojitvijo so se tudi, zlasti v Buenos Airesu, izvedla razna predavanja in kulturni večeri. Duhovni izraz zdomskega kulturnega delovanja se iskri v neštetih fasetah. Ena izmed njih je tudi revija Meddobje.

Avgusta in septembra leta 1990, v zamejstvu, ob DRAGI, je bilo tudi zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo svetovnega slovenskega kongresa (SSK) in srečanje slovenskih revij. Bili smo prisotni s člani in tudi z revijo Meddobje.

In vremena so se Kranjcem zjasnila.In zgodilo se je kar v zgodovini slovenstva se še ni. Vojaških in političnih zapletov ni bilo konca. Dan po razglasitvi, kljub okoliščinam, je bil dosežen cilj.

Med drugimi je bila tudi ustanovitev Svetovnega Slovenskega Kongresa. Tudi argentinska delegacija je takrat z navdušenjem pozdravila ta korak in se udeležila ustanovnega zasedanja. Delegacijo je sestavljalo pet članov Slovenske kulturne akcije, ti so bili: dr. Katica Cukjati, Tine Debeljak, arh.Marijan Eiletz, dr. Andrej Fink ter Ivan Korošec. Predstavniki predvojne emigracije so bili Rudi Guštin, Ciril Kren, Roberto Mislej, Elsa Okretič in Silvio Pavlin ter predstavniki Zedinjene Slovenije Božidar Fink, Marjan Schiffrer, Ivana Tekavec, prof. Tine Vivod in Stane Grebenc. Od tega trenutka naprej smo bili tesno povezani z našo materjo domovino in smo delali na tem, da bi bila priznana.

Severna Amerika nam ni bila naklonjena, je bila vse bolj na strani bivše Jugoslavije in zato države, ki so bile njej podrejene ni so hotele priznati samostojne Slovenije.

Med temi državami šteje tudi Argentina. Veliko napora je bilo. Vsa slovenska skupnost se je takrat prizadevala in združeno delala. Argentinskemu narodu, vodilnim osebnostim in tedanjim oblastem je bilo razjasniti položaj, zgodovino, veljavnost in pravico do samostojnosti.

Tokratno delo je povezoval odbor krovnega društva Zedinjena Slovenija v sodelovanju z Medorganizacijskim svetom, Slovensko kulturno akcijo in tudi posameznimi skupinami. Tudi vsak rojak, ki je imel znance v argentinskem svetu, je s svoje strani posegal čim bolj aktivno v to delo.

Še posebno poslanstvo je bilo vplivati na parlament, ki je končno v posebnih deklaracijah zahteval od izvršilne oblasti, naj prizna novo državo. V senatu npr. je bil ključna osebnost senator Horacio Felix Bravo Herrera.

Mnogo je bilo predstavitev, ki jih je odbor zaprosil in odposlal. Izrazito, med najbolj pomembnimi je bil poseben spis oz. študij, ki ga je pripravil član Slovenske kulturne akcije, filozof in teolog pater Alojzij Kukovica. V odgovor na to, je senator dr. Bravo Herrera tudi uradno odpotoval v Slovenijo.

Vsak izmed nas je v svojem krogu in kar je bilo v lastni moči pomagal, da bi bila Slovenija prepoznavna kjerkoli po širnem svetu.

Pred tridesetimi leti, točno 16.01.1992 je Argentina priznala Slovenijo. In tako so se tudi nam uresničile sanje…

Danes smo ti še vedno ob strani in si prizadevamo za tvoje blagostanje, draga Mati Slovenija in smo ponosni nate.

Slovenstvo se mora čutiti in gojiti. Edini pogoji za uspeh in zmago, res dokazani, so :složnost, sočutje, bratstvo, skupno delo in enotnost. To velja ne samo za Republiko Slovenijo na svojem, pač za vsakega Slovenca bodisi v Sloveniji, zamejstvu ali po svetu, za vsako organizacijo, ustanovo, društvo ali podjetje. Složnost je nujno potrebna za uspeh v vsaki skupni dejavnosti od najbolj enostavne do najbolj zahtevne na vseh področjih.

Da se uresničile besede, ki so bile napisane pred davnim:

Tod bodo živeli veseli ljudje in veselo Zdravljico bomo ponosno zapeli ter trobojnico svobodno zavihrali v sinje nebo. Priznana in spoznana ter pozdravljena in spoštovana tudi onstran meja!

 

alnin

OBELEŽITEV 31. LETNICE KONCA OBOROŽENIH SPOPADOV IN ZMAGE V VOJNI ZA SLOVENIJO- GOVOR PREDSEDNIKA VSO LOJZETA PETERLETA

Spoštovani gospod vikar, dragi svojci padlih vojni za Slovenijo, spoštovani gospod Janez Janša - obrambni minister v osamosvojitveni vladi, nekdanji poslanci Demosa in današnji poslanci Državnega zbora, dragi veterani vojne za Slovenijo, domoljubi in demokrati, bratje in sestre!

 

Poti narodov v svobodo in dostojanstvo lastne državnosti so pogosto zaznamovane z žrtvami. Tako je bilo tudi ob osamosvojitvi Slovenije. Na podlagi ustave SFRJ, v kateri je bila zapisana pravica do samoodločbe in odcepitve, smo se hoteli z Beogradom dogovoriti za miroljubno razdružitev. Centrala se je odločila za drugo pot. Na proglasitev samostojne Slovenije je reagirala z vojaškim napadom. Danes praznujemo 31. letnico zmage v vojni za Slovenijo. Ker smo nekateri razoroževanje slovenske teritorialne obrambe na dan izvolitve Demosove vlade razumeli kot vojno napoved, smo začeli naslednji dan priprave na obrambo. Ministra Igor Bavčar in Janez Janša sta takrat poverila operativne priprave na obrambo, na postavljanje slovenske vojske, Tonetu Krkoviču. Zato smo bili na ključno preizkušnjo pripravljeni, zato smo tudi zmagali, zato je tuja vojska oktobra 1991 odšla iz Slovenije. Ponosni smo na zmago brez primere, ki je zbudila ves svet. Svet je moral vzeti Slovenijo na znanje. Ponosni smo na majhno število žrtev, hvaležni vsem, ki so se borili za Slovenijo, najprej in posebej pa tistim, ki so dali za našo svobodo svoja življenja. Vojna in osamosvojitev imata imena in priimke. Tri sem omenil že prej, ob tej priliki pa se želim posebej spomniti vojaka, podčastnika po imenu Ivan Borštner. Njegovo pogumno in zanj skrajno tvegano dejanje s posredovanjem zaupnega vojaškega dokumenta o načrtih JLA glede Slovenije, je sprožilo dogajanje, ki je preko procesa JBTZ in ustanovitve Odbora za človekove pravice po izidu 57. številke NR bistveno podprlo politični razmah slovenske pomladi. Ivan Borštner je bil obsojen in zaprt, kasneje pa je opravljal pomembno delo v obrambi Slovenije. Hvala, dragi Ivan, za moralno in obrambno sprožilno dejanje. Vesel sem, da sem danes tu v družbi z Damjanom Ahlinom, predsednikom Slovenske kulturne akcije iz Argentine. Čeprav je izčrpno govoril o prispevku argentinskih Slovencev, bi rad hvaležno dodal še eno ime - ime Tineta Vivoda, nekdanjega predsednika Zedinjene Slovenije, ki je bil med vojno za Slovenijo z vsem srcem med nami in z nami. Slovensko skupnost in širšo Argentino je izčrpno seznanjal z razvojem doma in delal kasneje za hitro priznanje Slovenije s strani Argentine. Kasneje je postal izredno uspešen veleposlanik RS v Argentini. Hvala Ti, dragi Tine.

Hvala vsem, ki ste se borili za Slovenijo, hvala vsem, ki Vam tudi danes ni vseeno, kako je s Slovenijo. Vam, gospod vikar pa hvala za vodenje te daritve za domovino. Zahvaljen, Gospod, za nasmeh zgodovine, ki se je zgodil za vse in je najboljši navdih za našo skupno prihodnost.

Bog živi Slovenijo!

 

stolnica1

SVETA MAŠA IN SLOVESNOST OB 31. OBLETNICI KONCA OBOROŽENIH SPOPADOV IN ZMAGE V VOJNI ZA SLOVENIJO

V sredo, 6.7.2022 je v ljubljanski Stolnic potekala zahvala sveta maša in slovesnost ob obletnici konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za Slovenijo. Mašo je vodil msgr. dr. Jože Plut, somaševal pa je vojaški vikar Milan Pregelj. Prvi slovenski vikar Jože Plut je v pridigi dejal: »Slovenska narodna zavest in Slovenstvo je postajalo zrelo, zato je plebiscit uspel. Nobena zmaga ni lahka, je pa lepa, če je neomadeževana. Če bi zmagala JLA, ne bi bilo tako. Zato smo hvaležni Bogu. Sadov osamosvojitve pa nismo izkoristili v polnosti. Kot narod ne rojevamo tega, za kar smo bili rojeni. Pozabili smo na Boga, mešamo vsebino in pomen. Vrniti se je potrebno k prvotni ljubezni izpred 31 let. Bog blagoslovi našo domovino in državo.«
Na slovesnosti po maši, ki jo je povezoval Matic Vidic z vojaškega vikariata, sta spregovorila Damian Ahlin, predstavnik članov mednarodnega odbora VSO Argentina in Lojze Peterle, predsednik Združenja VSO. V kulturnem programu so nastopili pesnik Tone Kuntner in Obrtniški MePZ Notranjska. Ahlin je v nagovoru dejal: »Pred tridesetimi leti, točno 16.1.1992 je Argentina priznala Slovenijo. In tako so se tudi nam uresničile sanje. Slovenstvo se mora čutiti in gojiti. Edini pogoji za uspeh in zmago so: složnost, sočutje, bratstvo, skupno delo in enotnost.« Peterle je nagovoru dejal: »Vojna in osamosvojitev imata imena in priimke. Ivan Borštnar je eno od teh, saj je s posredovanjem tajnega vojaškega dokumenta zavrtel kolesje demokratizacije, ki se je preko Majniške deklaracije oblikovalo v zahtevo po samostojni Sloveniji. Bog živi Slovenijo!«
 
stolnica

VABILO - SPOMINSKI POHOD NA CESARSKI VRH

cesarski vrh

OBELEŽITEV BITKE V KRAKOVSKEM GOZDU

V Zalokah pri Raki je v soboto, 2. 7. 2022 potekala obeležitev boja v Krakovskem gozdu. Zbrane je nagovoril predsednik VSO Lojze Peterle: Ker je šlo za našo svobodo, smo bili pripravljeni na vse. In zato smo zmagali. Hvala vam za vašo zvestobo Slovenstvu!." Slavnostni govornik Slavko Kmetič je spomnil: "Pogum Slovencev, razum poveljstva ter Božja milost so se morali poklopit, da imamo danes svojo državo, na katero smo lahko ponosni. Žal mladi o nastanku SLO države nič ne vejo. Narod brez zdravega zgodovinskega spomina nima prihodnosti. Tu je prodirala enota JLA s Karlovca, ki je imela za cilj okrepitev enot v LJ. Uspešno je bila zaustavljena pri Medvedjeku. Zahvala vsem pripadnikom TO. Tu lahko praznujemo zmago nad mnogo številčnejšo vojsko. Pred nami so časi, ko bo Slovenija ponovno potrebovala pogumne ljudi."
V kulturnem programu je nastopila Kristina L. Salmič, Lojze Peterle pa je zbranim prebral prelepo pesem izpod peresa pesnika Steguja, ki jo objavljamo v nadaljevanju:
 
DAN PRED VOJNO
 
Rekli so mi, naj pojem,
ker je danes modro nebo
in krotki oblaki,
da bo tudi jutri tako,
da bodo domov odšli vojaki.
 
A jaz sinoči v sanjah
videl nebo sem krvavo,
na vhodu črno zmajevo glavo
nepožeta polja in prazno deželo,
razrušene hiše in cvetje požgano,
slišal bojne klice krvi željne drhali
med Donavo in Savo.
 
Poj, poj, poet,
saj beseda ni bodalo!
 
(J. Stegu, 25. 6. 1991)
 
raka
 

PREDSTAVITEV KNJIGE SIMON IN POPOTOVANJE V SVET DRŽAVNIH SIMBOLOV NA TV KRPAN

V sodelovanju s TV Krpan je nastal prispevek - predstavitev knjige Simon in popotovanje v svet državnih simbolov. 

Vabljeni k ogledu: https://youtu.be/hsqPkBx61eM

Knjigo lahko dobite po predhodni najavi na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. na sedežu Združenja VSO

Združenje VSO

VABILO - OBELEŽITEV ZMAGE V VOJNI ZA SLOVENIJO 1991

stolnica

 

PODELITEV SPOMINSKIH MEDALJ ČLANOM VSO NOTRANJSKA

V sredo, 28. 6. 2022 je je bila v Pivki slovesna podelitev spominskim medalj veteranom Notranjske in vsem, ki so v 30-ih letih samostojnosti prispevali k razvoju in krepitvi domoljubja, ki jih je Vlada RS izdala ob 30-letnici osamosvojitve RS. 

Iskrene čestitke prejemnikom!

Združenje VSO

 

pivka

OBELEŽITEV DNEVA DRŽAVNOSTI V PIVKI

V sredo, 28. junija 2022 je v Pivki potekala obeležitev dneva državnosti. Zbrane sta v imenu Združenja VSO uvodoma nagovorila predsednik VSO Pivka Ljubo Fabjan in podpredsednica VSO Mojca Škrinjar, ki je izpostavila pomembnost slovenskega jezika. Dejala je, da jezik vedno preživi, kadar je v njem ljubezen do naroda. Slovenski jezik je tisto, kar nas je še dodatno spodbudilo, da moramo poskrbetu zase in za svoj narod. vrednote se izražajo skozi jezik in ravno močne in prave vrednote so nas pahnile  v osamosvojitveno gibanje. Nagovor je zaključila z mislijo, da je bil osamosvojitveni čas pomemben, a smo sedaj v enako pomembnem obdobju, ko moramo znova zbrati isto energijo kot takrat in jo prenesti na otroke, vnuke, in širiti naprej. 

Osrednje dejanje prireditve je bilo predavanje dr. Staneta Grande z naslovom Osamosvojitveno zorenje slovenskega naroda. Granda je v svojem zanimivem in sproščenem tonu povedal marsikaj presenetljivega in zgodovinsko zanimivega. Izpostavil je predvsem koroškega Slovenca Lamberta Erhlicha, ki je kot udeleženec mirovnih pogajanj v Parizu sprevidel, da v političnih pogovorih niso pomembni narodi, temveč države. Slovenci kot narod nismo imeli nobene teže. Zato je med svojimi intelektualnimi kolegi oblikoval krog, v katerem je prvi predstavil idejo, da je za Slovence edina rešitev samostojna slovenska država. 

20220628 200505

 

OBELEŽITEV SESTRELITVE AGRESORSKEGA HELIKOPTERJA V MAHU PRI IGU

V Mahu pri Igu je potekala obeležitev 31.- letnice sestrelitve agresorskega helikopterja JLA v vojni za Slovenijo 1991. Za kulturni program skrbi pevski zbor Društvo upokojencev Ig.

Zbrane sta uvodoma pozdravila poslanka v DZ RS in članica predsedstva VSO Alenka Jeraj ter Zoran Dernovšek Raketka, pripadnik Teritorialne obrambe v protiletalski obrambi Iga. Jerajeva je spomnila na prelomne dogodke v času osamosvojitvenega procesa, ki so se zgodili na Ižanskem, Dernovšek pa je dejal, da je vojna lahko kratka in z malo žrtvami, ali pa se vleče in ima veliko žrtev in da smo imeli srečo, da smo doživeli prvo opcijo. Poudaril je, da je na Igu prišlo do poskusa t.i. tepihovanja, naročeno je bilo, da se Ig zravna z zemljo.  Povedal je tudi, da se je lanskoletni dokumentarec Hrepenenje naroda na Češkem uvrstil med 100 najboljših na svetu, kar je velik opomin in motivacija drugim narodom, ki še nimajo lastne države, da pot v samostojnost ni nekaj nemogočega.

Slavnostni govornik je bil predsednik osamosvojitvene vlade in predsednik Združenja VSO Lojze Peterle, ki je dejal: "Osamosvojitev ima imena in priimke. In Zoran Dernovšek Raketka je eno od teh. Poudariti je potrebno, da smo se takrat branili. Nismo streljali na osebe, streljali smo enostavno na sovražne helikopterje. Pogum ni bil dovolj za to, kar je storil Zoran Dernovšek: treba je bilo takrat, ko si pred nalogo, to tudi izpeljati, kot je treba. Bolj pogumnemu bi se strel zgodil prezgodaj, manj pogumnemu prepozno, njemu pa se je zgodil v pravem trenutku.« Peterle je svoj nagovor zaključil z besedami: "Navdihujmo se v vrednotah osamosvojitve, pa bomo skupaj še kaj naredili. Bog živi Slovenijo!"

V kulturnem programu so nastopili pevci MePZ Društva upokojencev Ig in pesnik Tone Kuntner.

VSO Brezovica, Ig, Škofljica, Velike Lašče

mah ig

OBELEŽITEV DNEVA DRŽAVNOSTI V VRHPOLJU

V nedeljo, 26. 6. 2022 je v Vrhpolju pri Vipavi potekala prireditev Ponosni na Vrhpolje, kjer smo se ob Dnevu državnosti spominjali poguma domačinov, ki so se goloroki zoperstavili agresiji JLA nad Slovenijo že v času, ko je preostala Slovenija proslavljala samostojnost Slovenije.

Po maši za domovino, ki jo je daroval župnik Janez Kržišnik, je pred cerkvijo Sv. Felicijana potekal bogat kulturno-glasbeni program, za katerega so poskrbeli Mešani cerkveni pevski zbor Vrhpolje in učenci podružnične šole Vrhpolje, ki so recitirali domoljubne misli in pesmi.

Zbrane je nagovoril predsednik Združenja VSO Lojze Peterle, ki je v svojem govoru omenil, da je vesel, da je skupaj z njimi doživel ta čas, nasmeh zgodovine. Povedal je tudi, da je »prepričan v zdravo jedro slovenske družbe, ki zna praznovati. Ko hodim v teh dneh po prireditvah, ki so polne domoljubja, pozabim na polarizacijo in strah.«

Eden od osrednjih govornikov večera je bil tudi Branko Tomažič, državni svetnik in udeleženec osamosvojitvenih dogodkov v Vrhpolju, ki je v nagovoru poudaril: »Ni bilo vsem dano v zgodovini, nam pa je bilo- Slovenijo smo postavili na prizorišče demokratične države. Tank je vedno gazil ljudi, tu v Vrhpolju pa so se ustavili, saj sta nas varovala sv. Primož in Felicijan.«

Podžupanja občine Vipava, ga Sonja Lukin, pa je v svojem govoru izpostavila lepe misli: 

"O naši ljubljeni domovini, o njenem bogatem izročilu, o njenih velikih ljudeh, o velikih dogodkih osamosvajanja, o pokončnosti, o ljubezni, ki mora povezovati Slovence, in o odpuščanju pripovedujmo našim otrokom in vnukom. To je naša dolžnost kot tudi dolžnost braniti s srcem in ljubeznijo pritlehno teptanje, kritiziranje in rušenje vsega, kar je bilo in je sveto našem narodu: po družini, po zakonski zvezi, po Cerkvi in kristjanih, po kmetu in po drugih vrednotah, ki so vklesane v temelje evropske skupnosti. Vsak naj to dolžnost opravi kolikor zmore in kjerkoli more. K temu nas zavezujejo napori, odpovedi, trpljenje in še posebej izgubljena življenja naših bratov. Drug drugega spodbujajmo k spravi, sodelovanju, ne k sejanju sovraštva, nestrpnosti in nasilju nad drugimi."

vrhpoljepeterle

VOŠČILO OB DNEVU DRŽAVNOSTI

"Domovina je naša ljuba mati. Bodimo si med seboj kakor dobri otroci in pomagajmo iz vseh moči k sreči domovine in vsakega prebivalca."

(Bl. Anton Martin Slomšek)

 

"Draga Slovenija, praznujmo skupaj naš največji dan s hvaležnostjo do vseh, ki so ga pomagali uresničiti. Rekli so nam, da ni mogoče. Uspeli smo, ker smo verjeli in bili pripravljeni. Čestitke iz vsega srca k dnevu državnosti!"

Alojz Peterle, predsednik Združenja VSO

 

čestitka - dan državnosti

VABILO - OBELEŽITEV ZMAGE SLOVENSKE TERITORIALNE OBRAMBE V BITKI V KRAKOVSKEM GOZDU 1991

kgozd

PREDAVANJE NA OŠ IG

V četrtek, 23. 6. 2022 sta generalna sekretarka VSO Simona Pavlič in avtorica knjige Tina Matoz izvedli predavanje za učence OŠ Ig od 1. do 5. razreda. Predstavljena je bila knjiga Simon in popotovanje v svet državnih simbolov, spregovorili smo o pomenu in nastanku slovenskih državnih simbolov, ter se poizkusili v postavitvi zastav.

Združenje VSO

ig šola

VABILO - SVETA MAŠA ZA DOMOVINO - SVETA PLANINA

sveta maša

POČASTITEV SPOMINA NA UMRLE V VOJNI ZA SLOVENIJO

"Prva ljubezen je moja družina,

drugo v srce mi pošilja Gospod,

tretja pa ljubljena je domovina,

skupaj mi svetijo, kažejo pot."

(Igor Pirkovič)

V sredo, 22. junija 2022 je delegacija VSO s praporščaki Združenja VSO s komemoracijo počastila spomin na umrle v vojni za Slovenijo. Zbrane je nagovoril predsednik VSO Lojze Peterle, ki je dejal, da je hvaležen možem in fantom, ki so za svobodno Slovenijo dali največ, kar so lahko - svoje življenje. In da smo lahko hvaležni, da je bilo umrlih v vojni malo. Spomin na umrle smo počastili tudi z minuto molka. Venec slave je položil član predsedstva VSO Jože Sever. Na komemoraciji je bil letos navzoč tudi član mednarodnega odbora VSO Argentina Damian Ahlin. 

Združenje VSO

žale

 

OBISK IZ ARGENTINE

V juniju so na obisku v domovini Sloveniji člani iniciativne ekipe mednarodnega odbora VSO Argentina. V Muzejski zbirki VSO jih je v začetku junija sprejela generalna sekretarka VSO Simona Pavlič ter jih popeljala skozi razstavne eksponate. Spregovorili so o dosedanjem delu v Argentini in možnostih nadaljnjega sodelovanja. Mladim v slovenske šole bojo ponesli tudi knjižico Simon in popotovanje v svet državnih simbolov. 

S hvaležnostjo se oziramo na čas pred 30. leti, ko so bili Slovenci v Argentini ključni za podelitev mednarodnega priznanja RS s strani argentinske vlade ter za vse vrednote domoljubja, ki se jih trudite privzgojiti mlademu rodu Slovencev v Argentini!

Združenje VSO

argentina

VABILO - OBELEŽITEV DNEVA DRŽAVNOSTI V PIVKI

pivka

VABILO - PONOSNI NA VRHPOLJE

vrhpolje

Obvestila članom

Kontakt

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana

tel.: 08 382 35 30

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Z uporabo naših spletnih storitev soglašate z uporabo piškotkov. Želim izvedeti več >>