Novice

GLAS DOMOVINE - SPLETNA IZDAJA ŠT. 44

 

gd-44

Izšla je 44. izdaja spletnega časopisa GLAS DOMOVINE.

MANIPULACIJA Z ŽRTVAMI OSAMOSVOJITVENE VOJNE

vso.si 2015 10 30 polaganje venca zale 117.  april 2021 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve smo z neprikritim ogorčenjem prejeli informacijo, kako so odgovorni Pokrajinskega muzeja Koper v program dela in aktivnosti umestili, dobesedno navajamo, »30. obletnica osamosvojitve Republike Slovenije: spomin na umrle vojake na Škofijah junija 1991«.

Navedeno namero izvedbe tovrstnih programskih aktivnosti Pokrajinskega muzeja Koper v Združenju VSO razumemo kot še eno izmed mnogih, dejanskih, političnih in tudi osnovno človeških, namernih provokacij, katerih je dandanašnji v slovenski družbi odločno preveč.

Pokrajinski muzej Koper je javni zavod, čigar ustanoviteljica je Občina Koper in je, kot tak, nosilec javnega pooblastila za izvajanje javne muzejske službe. Temeljna naloga te kulturne institucija je zagotovo izvajanje vsega tistega, kar je jasno in popolnoma nedvoumno zapisano v vseh javnih opredelitvenih dokumentih dejavnosti tega javnega zavoda.

Seveda prav nihče ne krati odgovornim, v Pokrajinskem muzeju Koper zaposlenim, strokovnim osebam, izvajanja tudi vseh tistih javnih dejavnosti, ki so lahko kakorkoli vsebinsko, logično in razumno povezane z osnovnim poslanstvom tega muzeja, vendar smo v Združenju VSO globoko prepričani, da obeleževanje spomina na žrtve agresorske vojske JLA, katere aktivni pripadniki so v najusodnejših trenutkih slovenske zgodovine dejansko povzročili smrt preko 20 pripadnikov slovenske TO, pripadnikov slovenske Policije in nedolžnih civilistov, ni tista razumna dejavnost, ki bi kakorkoli sovpadala s temeljnim poslanstvom Pokrajinskega muzeja Koper.

V Združenju VSO pietetno in iskreno obžalujemo izgubo življenja kateregakoli človeka, tudi pripadnikov agresorske JLA leta 1991, vendar istočasno ostro obsojamo pritlehno provokacijo odgovornih oseb Pokrajinskega muzeja Koper, izraženo v zapisani nameri po obeležitvi spomina na žrtve pripadnikov agresorske JLA leta 1991 pri Škofijah.

Navedeno namero je moč zlahka relevantno primerjati z morebitno namero (kogarkoli že) obeležitve spomina na fašistične vojake, ki so v času 2. svetovne vojne padli na ozemlju Republike Slovenije.

Če čuti gospod dr. Luka Juri, direktor Pokrajinskega muzeja Koper in eden izmed prepoznavnejših članov politične stranke SD, neomajno potrebo, da se pokloni žrtvam agresorske JLA iz leta 1991, to lahko mirne duše postori, in sicer tako, da za svoj denar kupi šopek cvetja in ga položi ob Spomenik revolucije na Trgu republike v Ljubljani.

Po našem globokem prepričanju pa programska pobuda Pokrajinskega muzeja Koper, pod katero se je podpisal direktor dr. Luka Juri, nikakor ne sodi v domeno aktivnosti te eminentne slovenske kulturne institucije, temveč predstavlja grobo kršenje vseh etičnih obče človeških norm.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

GLAS DOMOVINE - SPLETNA IZDAJA ŠT. 43

 

gd-43

Izšla je 43. izdaja spletnega časopisa GLAS DOMOVINE.

30. OBLETNICA VAJE ''PREMIK 91''

vso.si 2021 03 23 30 obletnica vaje premik 91 224. marec 2021 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V torek, 23. marca, je na Vogrskem potekala obeležitev tridesete obletnice mobilizacijsko-taktične vaje ''Premik 91'', ki je prikazala pripravljenost slovenske Teritorialne obrambe za obrambo slovenskih osamosvojitvenih procesov. 

Vaja ''Premik 91'' se je začela 22. marca 1991 in zaključila 24. marca istega leta. Izvedena je bila mobilizacija, preverili so taktično delovanje enot TO ob napadih med premikom in se pripravili na protidiverzantski boj. Sodelovale so enote 6. in 2. Pokrajinskega štaba TO ter Specialna brigada MORiS. To je bila prva vaja, v kateri so sodelovali pripadniki dveh pokrajinskih štabov TO in prva, ki je potekala na večjih razdaljah od severne Primorske do Dolenjske. 

Zbrane je nagovorila generalna sekretarka Združenja VSO Simona Pavlič, obeležitve pa so se udeležili tudi predstavniki praporščakov Združenja VSO Severne Primorske.

Območni odbor Združenja VSO Renče-Vogrsko, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba

SPOMIN NA DR. JOŽETA PUČNIKA

vso.si 2021 03 05 spomin na pucnika 15. marec 2021 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Delegacija Združenja VSO je v četrtek, 4. marca, obiskala kraje, kjer je živel dr. Jože Pučnik. "Motor slovenske osamosvojitve" se je rodil 9. marca 1932 v vasi Črešnjevec pri Slovenski Bistrici. Dr. Jože Pučnik je združil takratne opozicijske stranke v koalicijo DEMOS, ki je aprila 1990 zmagala na prvih večstrankarskih volitvah po drugi svetovni vojni. Demos je imel v programu demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, kar mu je tudi uspelo.

Generalna sekretarka Združenja VSO Simona Pavlič je v spomin na obletnico rojstva dr. Jožeta Pučnika na njegov grob položila cvetje. Spominske počastitve enega ključnih oseb slovenske osamosvojitve sta se udeležila tudi praporščaka Združenja VSO.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

GLAS DOMOVINE - SPLETNA IZDAJA ŠT. 42

gd-42

Izšla je 42. izdaja spletnega časopisa GLAS DOMOVINE.

ŠVEDSKA, PRIZNAJ SLOVENIJO!

vso.si 2021 02 26 svedska priznaj slovenijo 0126. februar 2021 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V Muzeju VSO je na ogled na voljo Tematska razstava v počastitev 30. obletnice osamosvojitve – ''Švedska, priznaj Slovenijo!'' Večino gradiva za to razstavo je Muzejski zbirki VSO namenil zvesti član in velik domoljub Emil Milan Starc, katerega zgodba je v razstavi tudi predstavljena. Slovenci po svetu so odigrali ključno vlogo pri posredovanju za čim prejšnjo podelitev mednarodnega priznanja mladi državi Sloveniji. Za ogled kliknite tukaj

Tajništvo VSO

SLAVNOSTNA SEJA VSO LAŠKO V POČASTITEV MEDNARODNEGA PRIZNANJA SLOVENIJE

vso.si 2021 01 29 slavnostna seja vso lasko 011. februar 2021 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V petek, 29. januarja, je potekala slavnostna seja predsedstva Občinskega odbora Združenja VSO Laško v spomin na januarsko mednarodno priznanje Republike Slovenije. Spomnimo, da so posamezne države že decembra 1991 podelile Sloveniji priznanje o samostojnosti, januarja 1992 pa je sledilo priznanje Vatikana, kar je vplivalo tudi na podelitev mednarodnega priznanja RS s strani Evropske skupnosti nekaj dni kasneje, prav tako januarja 1991. Z mednarodnim priznanje in v maju istega leta še vstopom v OZN je Slovenija resnično postala samostojna in neodvisna država tudi v mednarodnih očeh. Zbrane je ob tej priložnosti nagovorila generalna sekretarka Združenja VSO Simona Pavlič.

Člani predsedstva Občinskega odbora Združenja VSO Laško so tokratni prvi letošnji sestanek zaradi epidemije opravili kar prek videokonferenčnega sistema Zoom. Po slavnostnem uvodnem delu so prisluhnili poročilu o delu v lanskem letu, se seznanili s finančnim poročilom in začrtali okvirni program dela za letos. Tega se ne da docela določiti, vsaj dokler traja epidemija Covid-19 in dokler se razmere, povezane s korona virusom ne umirijo, je poudaril predsednik Občinskega odbora Združenja VSO Laško, Srečko Javornik, ki je imel tudi sicer glavno besedo – podal je poročila in predstavil predlagan program dela za letos. Vsem članom predsedstva se je prek video povezave pridružila tudi generalna sekretarka združenja, Simona Pavlič, ki je predsedstvu enega najbolj dejavnih odborov Združenja VSO predstavila nekaj možnosti, kako bi svoje delo lahko še izboljšali.

Občinski odbor Združenja VSO Laško

GLAS DOMOVINE - SPLETNA IZDAJA ŠT. 41

gd-41

Izšla je 41. izdaja spletnega časopisa GLAS DOMOVINE.

NESPOŠTLJIVOST NACIONALNE RTV DO ŽRTEV OSAMOSVOJITVENE VOJNE

5. januar 2021 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V nadaljevanju objavljamo dopis, ki so ga na vodstvo Javnega zavoda RTV Slovenija naslovili Otroci padlih v osamosvojitveni vojni za Slovenijo zaradi nespoštljivega odnosa znotraj silvestrske oddaje ''Kaj dogaja?'' do števila žrtev v vojni za Slovenijo:

 

OTROCI PADLIH V OSAMOSVOJITVENI VOJNI ZA SLOVENIJO                                                                                                                                  4. 1. 2021

Javni zavod RTV Slovenija
Televizija Slovenija
Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana

Generalni direktor RTV Slovenija                                                                                                                                                                                Igor Kadunc – Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Direktorica Televizije Slovenija
  Natalija Gorščak – Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Odgovorni urednik UPE Razvedrilni program
  Vanja Vardjan – Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Urednica oddaje Kaj dogaja?                                                                                                                                                                                    Maša Kljun – Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Programski svet RTV Slovenija                                                                                                                                                                                Predsednik Ciril Baškovič

 

Zadeva: Nespoštljivost nacionalne radiotelevizije do žrtev osamosvojitvene vojne

 

Spoštovani,

otroci padlih v osamosvojitveni vojni za Slovenijo smo ogorčeni nad silvestrskim programom nacionalne radiotelevizije Slovenija, kjer je bilo znotraj oddaje Kaj dogaja? izpostavljeno, po vašem mnenju, malo število žrtev vojne za Slovenijo in le-te so bile primerjane s številom žrtev korone in številom padcev z jablane.

Žrtve v vojni za samostojno Slovenijo so bile in vsaka žrtev je bila preveč. Za vse družine, ki smo v vojni izgubile sinove, može in očete, pa je bila naša žrtev še toliko večja. Vojna nam je vzela očete, vzela nam je družino v pravem pomenu in je močno posegla v naše otroštvo. Otroci padlih smo po skoraj 30-ih letih od osamosvojitvene vojne že odrasli, s svojimi družinami, a zato nič manj občutljivi na vse v povezavi z osamosvojitvenimi dogodki.

Kot nacionalna radiotelevizija ste si, le nekaj dni po praznovanju 30. obletnice plebiscitarne odločitve, ko smo se Slovenci odločili, da želimo svojo državo in pol leta pred praznovanjem 30. obletnice osamosvojitvene vojne za samostojno Slovenijo, drznili »norčevati« iz števila padlih v osamosvojitveni vojni.

Naši očetje so postavili s svojo žrtvijo močne temelje naše države. Brez njihovih žrtev tudi naše Slovenije ne bi bilo.

Skrajno neprimerno in zelo žaljivo je bil vaš odnos do žrtev osamosvojitvene vojne in posledično tudi do osamosvojitve prikazan v vašem silvestrskem programu.

Žalostno je in zelo boli, da se zgodovina naroda pozablja v 30-ih letih.

Kako bodo otroci gojili spoštljiv odnos do države, do domovine, do vseh žrtev osamosvojitvene vojne in do osamosvojiteljev, če spoštljivosti in odnosa do njih ne goji nacionalna radiotelevizija, ki naj bi bila televizija vseh državljank in državljanov?

Od Javnega zavoda RTV Slovenija pričakujemo in zahtevamo iskreno opravičilo, ki ne bo izbrisalo bolečega madeža, a mogoče se boste tudi vi, odgovorni za vaše oddaje, zavedali, da žrtve osamosvojitvene vojne so bile, da vojna je bila in da posledice vojne občutite tako vi, ki živite v samostojni državi, kot mi, ki smo v vojni izgubili svoje očete, številni pa tudi svoje zdravje.

S spoštovanjem,

Otroci padlih v osamosvojitveni vojni za samostojno Slovenijo

Jasmina Molan

Jerneja Molan

Andreja Štumberger

Petra Štumberger

Simona Šoster

Sara Manjalli

Petra Peperko

Barbara Velikanja

Gregor Knavs

Nela Jergović

GLAS DOMOVINE - SPLETNA IZDAJA ŠT. 40

gd-40

V počastitev 10. obletnice delovanja Združenja VSO je decembra izšla jubilejna 40. izdaja spletnega časopisa GLAS DOMOVINE. Vabljeni k branju!

CESTA OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE V RADENCIH

vso.si 2021 01 03 cesta osamosvojitve radenci 013. januar 2021 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Občinski svet Občine Radenci je v torek, 29. 12. 2020, na svoji 19. redni seji sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci in preimenoval dosedanjo Titovo cesto v cesto Cesta osamosvojitve Slovenije.

Preimenovanje je bilo sprejeto ob 30. letnici samostojne Slovenije in ob 30. obletnici plebiscita, na katerem smo Slovenke in Slovenci izrazili željo, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Ustavno sodišče je 4. 12. 2020 v svojem sklepu o zavrženju Ustavne pobude, ki jo je vložil g. Franc Vukajč obrazložilo, da pobudnik tudi po ponovnem pozivu ni uspel z dokazovanjem protiustavnosti in nezakonitosti Odloka, ki ga je Občinski svet sprejel na svoji 14. redni seji, dne 28. 5. 2020. Občina Radenci se je tako pridružila mnogim mestom in krajem, ki so totalitaren del zgodovine iz poimenovanja javnih cest, ulic in trgov umaknili v muzeje in zgodovino.

V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve pozdravljamo in se veselimo vseh pobud občin, ki na tak ali drugačen način želijo v svoje kraje postaviti trajen »spomenik« zlati dobi slovenstva. Župan Roman Leljak in Občinski svet sta tako na najlepši način obeležila 30. obletnico plebiscita za samostojno Slovenijo in prihajajočo 30. obletnico osamosvojitve Slovenije.

Že samo nekaj dni po postavitvi novih tabel z napisom Cesta osamosvojitve Slovenije pa so neznanci, ki seveda nimajo poguma, da bi razkrili svoja imena, le-te poškodovali in uničili. Tako skrunjenje je skrajno zavržno dejanje, zato v Združenju VSO menimo, da so sedaj na vrsti občanke in občani občine Radenci, da stopijo v bran vrednotam, ki so nam omogočile samostojno državo. Ravno občani Radencev so tisti, ki so na svoji lastni koži in posesti občutili agresijo jugoslovanske armade, ki je pod polkovnikom Berislavom Popovom uničevala njihove domove, zato je prav, da izrazijo odločno ogorčenje nad barbarskim delovanjem posameznikov, ki jim osamosvojitev očitno ni bila intimna opcija.

Ob tem Združenje VSO izreka vso podporo županu Romanu Leljaku in Občinskemu svetu za pokončno držo pri aktivnostih obeleževanja 30. obletnice osamosvojitvenih dogodkov in izkazano domoljubje.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

OBELEŽITEV 30. OBLETNICE IZVEDBE PLEBISCITA O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI RS

vso.si 2020 12 10 zbornik demos na domzalskem 0110. december 2020 - SPOROČILO ZA JAVNOST 

Član prvega sklica Skupščine 1990-1991 in član Glavnega odbora Združenja VSO Anton Tomažič je v sodelovanju z Društvom DEMOS na Kamniškem in Združenjem VSO v počastitev 30. obletnice plebiscita poskrbel za izdajo Zbornika Demos na Domžalskem, »ki je posvečen vsem, ki so prispevali svoje znanje in moči na oltar samostojne Slovenije, in vsem, ki so pred tridesetimi leti na plebiscitu dali svoj glas za samostojno državo in s tem pooblastili koalicijo Demos, da je plebiscitarno voljo udejanila.« Več o knjigi lahko preberete in jo naročite na tej povezavi: http://www.demos.nakamniskem.si/

Poslanstvo Združenja VSO je tudi – Da se ne pozabi! V zgodovini slovenskega naroda je osamosvojitev, utemeljitev in nastanek lastne državnosti enkratno, epohalno in neponovljivo dejanje. Kljub temu, da so mu botrovale mnoge zgodovinske okoliščine in prizadevanja vrste ljudi v nekaj stoletni zgodovini slovenskega naroda, se je njegova praktična izpeljava zgodila v prelomnih časih evropske pomladi narodov konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Bila je rezultat povsem neposrednih in jasno artikuliranih naporov in prizadevanj mnogih ljudi. Angažma teh ljudi je bil odločilen, pa naj je bil kulturni, politični, varnostni, vojaški, diplomatski, gospodarski ali kakršenkoli že, brez njihovega dela, zavzemanja, izpostavljanja, tveganj in prizadevanj Slovenija danes ne bi bila samostojna in mednarodno priznana država.

V odločilnem času slovenske pomladi je bilo glavno vodilo za demokratizacijo in osamosvojitev - gibanje Demos. Bistveno za uspeh je bilo dejstvo, da pri tem ni šlo le za politično vodstvo zbrano v Ljubljani, temveč za široko ljudsko gibanje, enakomerno porazdeljeno po vseh tedanjih 60-tih občinah. Toliko bi lahko bilo tudi zgodovinskih knjig o tedanjih dogodkih in osebah, vendar žal temu ni tako. Še najbolje se je na tem področju izkazalo društvo Demos na Kamniškem, ki je leta 2010 izdalo izvrstno istoimensko knjigo.

Naj bo pričujoča knjiga ''Demos na Domžalskem'' vzor, da bi bilo postopoma na enak način pokritih še ostalih 58 občin! Ponosni smo, da je knjiga nastala predvsem z aktivnostjo naših članov, na čelu z g. Antonom Tomažičem, ki je tudi ponosni član Glavnega odbora VSO.

Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO

Tako kot je knjiga DEMOS NA KAMNIŠKEM imela velik pozitiven odmev v celotnem slovenskem prostoru, pričakujemo, da bo tudi knjiga DEMOS NA DOMŽALSKEM veliko prispevala k novejši zgodovini vseh petih občin, ki so v času slovenske pomladi tvorile občino Domžale – tudi Moravče, Trzin, Lukovica in Moravče.

Šlo je za zgodovinsko obdobje ustvarjanja demokracije in nove slovenske države, pri čemer so imeli predvsem tudi lokalni odbori Demosovih strank zelo pomembno vlogo.

Ko so bile ustanovljene prve stranke, smo se posamezniki z velikim veseljem včlanjevali, saj smo želeli podpreti demokratične spremembe v Sloveniji. Teža preteklih let, zadrževanje občutkov ob doživljanju drugorazrednosti in strah pred oblastjo, so v ljudeh pustili posledice, hkrati pa prebudili silno željo po spremembah. Začutili smo odgovornost, da pri tem v čim večji meri sodelujemo in podpremo naše oziroma tiste, ki so v teh prevratniških časih nosili največjo odgovornost in so se tudi najbolj izpostavili. Čas je bil še vendarle precej negotov, posledice in rezultati še zelo nejasni. Posamezniki pa so že začeli zbirati okrog sebe ljudi, ki so se aktivno vključili v politiko.

Demos je odigral izredno pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije. Prva slovenska vlada je pod okriljem Demosa naredila državo, največ, kar si lahko zamislimo v naši zgodovini. To bo vedno zapisano zlatimi črkami v slovensko zgodovino. In tega ji ne more nihče odvzeti. Seveda, ob podpori ljudstva, ki je na plebiscitu decembra 1990 močno podprlo samostojnost Slovenije. Ne glede na posledice in ker smo verjeli, da je prišel trenutek, ko se naše sanje lahko uresničijo.

Od pomembnih dogodkov, ki so se v tem obdobju vršili na območju tedanje Občine Domžale, sta v knjigi podrobno obdelana tudi prvi in edini Demosov predvolilni tabor na Količevem in podroben opis bitke v Trzinu izpod peresa publicista Matjaža Brojana.

Anton Tomažič, član Glavnega odbora Združenja VSO

GLAS DOMOVINE - SPLETNA IZDAJA ŠT. 39

gd-39

Izšla je 39. izdaja spletnega časopisa GLAS DOMOVINE.

30. OBLETNICA ODLOČITVE O SLOVENSKI SAMOSTOJNOSTI

Peter Jambrek Poljce9. november 2020 - SPOROČILO ZA JAVNOST

9. in 10. novembra leta 1990 so se na tajnem sestanku, katerega iniciator je bil dr. Franc Zagožen, v Poljčah na Gorenjskem zbrali tedanji delegati vladne koalicije Demos, ministri in nekateri strokovni sodelavci. Sprejeli so odločitev za razpis referenduma, na katerem bi se ljudstvo odločilo o nadaljnjem sobivanju v Jugoslaviji oziroma o odcepitvi in ustanovitvi samostojne države Slovenije. Brez te zgodovinske odločitve bi bilo marsikaj postavljeno pod vprašaj. Osamosvojitev Slovenije bi se zavlekla, za dosego cilja pa bi zagotovo plačali višjo ceno. Poleg tega so se prav v Poljčah oblikovale tudi osnove za vojaško silo, s katero smo kasneje zavarovali odločitev o osamosvojitvi.

Namen dvodnevnega posveta v Poljčah je bil predvsem v tem, da se poslanci takrat vodilnega Demosa seznanijo z vsemi tveganji in morebitnimi posledicami, ki jih bo v prihodnjih dneh, mesecih in morda celo desetletjih, kot so nam napovedovale svetovne velesile, doživljala Slovenija, politiki pa jih bodo morali reševati in predvsem zagovarjati, ko bo navdušenje o samostojnosti prešlo v realnost.

Ker je šlo na srečanju v Poljčah za zgodovinsko odločitev z usodnimi posledicami za vse prebivalce Slovenije, se je med takratnimi poslanci Demosa pojavilo veliko skepse, mnogo racionalnih razlogov in vprašanj za ali proti, a je Jože Pučnik takrat stopil za govornico in dejal: "Zdaj gre za odločitev, treba se je odločiti, pomisleki bodo vedno, samo če bomo zdaj čas zamudili, ga najbrž nikoli več ne bo!" Na koncu dolgotrajne seje so poslanci sprejeli dvanajst sklepov. Med drugim, da naj se razpiše referendum oz. plebiscit, naj skupščina sprejme sklep o razpisu ljudskega glasovanja in naj se sprejme predlog strategije za odklapljanje od Jugoslavije, kakor so ga predlagali Peter Jambrek, Tone Jerovšek in Tine Hribar. Med drugim je pisalo tudi, da naj bo ljudsko glasovanje 23. decembra.

Dogodek v Poljčah je ena ključnih odločitev na poti v samostojno slovensko državnost. Demosova odločitev, pa kot je dejal Lojze Peterle,  potrebna, prava, odločna in odločilna. Novembra in decembra ji je sledilo zaporedje političnih dejanj, ki so vodila v izvedbo končne osamosvojitve. Poti nazaj ni bilo več in 6. 12. 1990 je bil podpisan "Sporazum političnih strank in poslanskih skupin Skupščine RS o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo". Istega dne je Skupščina RS sprejela "Zakon o plebiscitu o samostojnosti  in neodvisnosti Republike Slovenije" in z njim v  primeru odločitve za samostojnost naložila izvedbo osamosvojitvenih dejanj najkasneje v šestih mesecih. Dne 17. 12. 1990 se je v podporo plebiscitu zgodil prvi postroj slovenske vojske v Kočevski Reki, 23. 12. 1990 pa zgodovinski plebiscit za osamosvojitev.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

V nadaljevanju objavljamo članek enega od očetov slovenske ustave, dr. Petra Jambreka, ki ga kot odziv na pisanje dr. Tineta Hribarja Sobotna priloga Dela ni želela objaviti.

 

Dr. Peter Jambrek: DEMOSOVA ODLOČITEV v Poljčah 9. novembra 1990

Namesto odgovora na pisanje Tineta  Hribarja “Beograjski pogovori in osamosvojitveni plebiscit” v sobotni prilogi Dela, objavljenega 24. 10. 2020, s.10. Za uvod pa par pričevanj iz pogovorne oddaje »Slovenski plebiscit« na 1.programu TV Slovenija ob 10. obletnici plebiscita dne 26.12.2000.

Bučar: Socialistična stranka nas je prehitela in takrat jaz pa mislim, da smo smatrali, da čas še ni zrel, in smo še zmeraj upali, da gramo lahko preko spremembe, nove ustave…

Moderator: Pri pripravi nove ustave, ki naj bi jo do konca leta potrdili na referendumu, pa se je zataknilo, tudi zaradi razhajanj v Demosu. Sledil je preobrat?

Hribar: Tako smo videli, da do sprejetja ustave na ta datum, in zato smo se potem odločili. Najprej je dal pobudo Peter Jambrek meni osebno.

Jambrek: Sem rekel, ja Tine, mislim, da nam drugega ne preostane, kot da gremo takoj na plebiscit, ker z ustavo letos zgleda še ne bo nič.  Tine Hribar pa je bil takrat tudi v Bohinju na nekem sestanku pri Bučarju doma. Pučnik je bil tudi, kjer smo se dogovorili, da ustavni rererendum mora bi 26. decembra    istega leta. Tine je to vedel za ta datum in je rekel: ‘Ja seveda točno, to je treba narest’.

Moderator: Zamisel je takoj podprl doktor Jože Pučnik. Doktor Franc Zagožen pa je kot vodja poslanskega kluba Demosa predlagal, naj bi zamisel, ki v vrhovih Demosa ni imela veliko podpore, 10. novembra predstavili na posvetu poslancev v vojaškem centru Poljče.

Zagožen: Večina poslancev Demosa je bila na to nepripravljenih. Nismo jih vnaprej obveščali o čem bo potekal pogovor… Prve reakcije so bile presenečenja, odobravanja.

Jambrek: Jože Pučnik je sedel tam nekje na koncu in se je prerinil do mene. Mi trije smo tule sedeli, Hribar, Jerovšek in jaz, in se spomnim, da mi je še zaskrbljen rekel ‘Peter nujno moraš povedat za datum’. Potem smo pa mi trije, najprej Hribar filozofsko, potem Jerovšek, zelo konkretno   pojasnili ukrepe za osamosvojitev.

Moderator: Prisotni so zamisel pozdravili z aplavzom. Z več zaskrbljenosti so predlog podprli nekateri člani vlade.

Hribar: Največja težava je bila z Janšo, ki je najbolj poznal razmere. Bil je obrambni minister. Kaj praviš, a se lahko spustimo v to, v narekovajih, avanturo? Ali smo sploh sposobni napad vzdržat?

Janša: Pomisleki so bili predvsem glede časa. Bile so namreč ideje, da se   Slovenija formalno in tudi praktično osamosvoji že tako po razglasitvi  rezultatov plebiscita. V vladi smo opozorili, da smo praktično premalo pripravljeni, tudi vojaško, in zaradi tega je bil kasneje usklajen 6 mesečni odložilni rok in po 6 mesecih je rezultat plebiscita veljal.

Preberi več

GLAS DOMOVINE - SPLETNA IZDAJA ŠT. 38

gd38

Izšla je 38. izdaja spletnega časopisa GLAS DOMOVINE.

OKTOBRA 1991 SE JE ZGODILO NEKAJ, KAR JE BILO ŠE LETO PREJ ZA VEČINO NEPREDSTAVLJIVO

Janez Janša PV RS24. oktober 2020 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Nič v življenju človeka in naroda ni samoumevno. Še posebej ne tako veličastni dogodki kot sta rojstvo in uspešna obramba samostojne države. Na državni praznik Dan suverenosti se spominjamo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvajanja Slovenije. Oktobra 1991 je zadnji vojak okupatorske Jugoslovanske armade (JLA) zapustil Slovenijo. Slovenija je ne le pravno-formalno, temveč tudi dejansko postala suverena država.

Slovenija v osamosvojitveni vojni ni imela zaveznikov, na katere bi se lahko naslonila. Prav tako nismo imeli pomoči, na katero bi lahko računali v bitki za vzpostavitev lastne in suverene države. Zanesli smo se lahko le nase – na svoje znanje, na svoje sposobnosti, na svojo odločenost, da bomo imeli svojo domovino. Obenem pa smo upali tudi na nekaj božjega blagoslova.

Kljub izdaji slovenskega naroda in razorožitvi Teritorialne obrambe smo uspeli oblikovati svojo vojsko. Zmago v vojni za Slovenijo in proti jugo komunistični JLA je dosegla slovenska vojska skupaj s slovensko policijo, vojska slovenskih domoljubov, povezanih v slovenske oborožene sile, ki so nastale iz Manevrske strukture narodne zaščite. Še nikoli v zgodovini slovenskega naroda ni bilo tako veliko ljudi lahko hvaležno veliki manjšini svojih sonarodnjakov.

Kakšna je moč poguma in hrabrosti, ki sta rojena iz ljubezni, pa izpričujejo videoposnetki tistih usodnih dni pred skoraj 30. leti. Z globokim spoštovanjem gledamo posnetke naših sodržavljanov iz Vipavske doline in drugod, ki so se z golimi pestmi in rokami lotili tankov JLA. Z veliko mero ne le državljanskega poguma, temveč tudi modrosti nam je uspelo premagati vojsko, za katero je veljalo, da je deseta najmočnejša armada na svetu.

Slovenke in Slovenci pa smo lahko ponosni, ker smo v bitkah, ki smo jih bojevali, pokazali tudi izjemno srčnost in čut za čast. Ranjence pripadnike JLA smo zdravstveno oskrbeli brez razlik. Nad agresorskimi vojaki se nismo maščevali, tudi takrat ne, ko so sklonjenih glav odhajali iz Kopra. Tiste mlade fante, ki so jih proti njihovi volji poslali nad nas in ki so najverjetneje mislili, da jih bomo postrojene postrelili, smo s karto za vlak in civilnimi oblekami poslali domov. Iz Slovenije v času osamosvojitvene vojne niso bežale trume beguncev, nihče ni bil prisilno mobiliziran, nismo doživeli razkosanja slovenskega ozemlja.

Čeprav so vojni časi vedno kruti, smo lahko kot narod vedno ponosni na to, da smo bojevali častno bitko. Tako je naš cilj, uresničitev plebiscitarne odločitve slovenskega naroda za samostojno in suvereno državo Slovenijo, še bolj žlahten in svetal. Za vedno v zgodovino zapisan kot dokaz zrelosti slovenskega naroda in poguma njegovih vojakov.

Zaradi poguma, modrih odločitev in enotnega ter v skupni ideji povezanega slovenskega naroda, smo si kljub političnim razlikam in nagajanju nekaterih priborili samostojno državo, o katerih so sanjale mnoge generacije pred nami.

Današnji dan naj bo zato spomin in opomin, kako nas povezanost v skupnem cilju kot narod ohranja žive in močne. Naj se v nas krepi zavedanje, da skupaj vedno lahko premagamo tudi tisto, kar se zdi nepremagljivo. In že jutri dosežemo to, kar je bilo še včeraj nepredstavljivo. Zgodovina nas uči, da nič ni nemogoče, če smo kot narod enotni.

Iskrene čestitke ob državnem prazniku Dnevu suverenosti! Ostanimo zdravi in pogumni.

Janez Janša, predsednik Vlade RS

Milan Domadenik (1936-2020) - In Memoriam

Milan Domadenik24. oktober 2020 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V nedeljo, 18. oktobra zvečer, malo po 22. uri, me je po telefonu, po res zelo dolgem času, poklical Milan Domadenik. Povedal mi je, da leži v bolnici, da ni v redu, a da upa, da bo zmogel to bolezen in še, da mi je nameraval odgovoriti na elektronsko pošto, ki sem mu jo poslal z nekaj vprašanji o akciji Sever in stavki zaposlenih ob mojem imenovanju za republiškega sekretarja za notranje zadeve leta 1990, da pa ni še preveril nekaterih dejstev. Neobičajna ura za njegov telefonski klic in sploh klic sta me navdala s temnimi slutnjami, ki so se nekaj dni za tem, žal, uresničile. Milan Domadenik je umrl.

Milan Domadenik je bil celo svoje profesionalno življenje policist. V policiji je večji del svoje profesionalne kariere posvetil vprašanju državnih meja, leta 1982 pa je postal načelnik Uprave UNZ Ljubljana mesto. To je bila visoka in odgovorna funkcija v Socialistični Republiki Sloveniji. Pod socialistično oblastjo je bilo zelo težko razmejevati med profesionalno odgovornostjo v izvršilni veji oblasti in partijsko dominacijo nad vsemi aparati v družbi. Toda Milan Domadenik je to zmogel. Naredil je namreč nekaj nepredstavljivega za tiste razmere. Kot prvi mož ljubljanske UNZ je, 1.7.1988, v izjavi za časopis Dnevnik, javno demantiral trditev republiškega sekretarja Tomaža Ertla, da so 31. maja 1988, Janeza Janšo aretirali delavci kriminalistične službe UNZ Ljubljana, pač pa, da je to storila Služba državne varnosti, ki jo je v Ljubljani vodil Peter Prebil, ki je za kritje akcije, ki sta jo operativno izpeljala Drago Isajlović in Peter Frumen, poklical Milana Domadenika naj mu odredi nekaj kriminalistov. Takoj je postalo jasno, da za aretacijo stoji politična policija in slovenski politični vrh. Domadenika sta za tem na razgovor takoj poklicala tedanja županja Ljubljane Nuša Kerševan in predsednik mestnega komiteja ZKS Ljubljana Iztok Winkler, takoj za tem je bil razrešen in upokojen. Takrat ni bilo nobenih političnih strank, ki bi temu nasprotovale, opozicija je šele začela razgrajevati enopartijski sitem. V Odboru za varstvo človekovih pravic smo njegovi izjavi in poznejši razrešitvi namenili posebno pozornost v javnih sporočilih Odbora.

Po zmagi Demosa na prvih svobodnih volitvah in imenovanju prve demokratično izvoljene slovenske vlade, sem Milana Domadenika predlagal za svojega namestnika na notranjem ministrstvu. Njegovo poznavanje razmer v policiji, odnos do službe državne varnosti in nesporna opredelitev za slovensko samostojnost, ki jo je večkrat izpričal, so bile odločilne pri sprejemu nekaterih ključnih odločitev. Po tem, ko zelo dolgo nisem uspel najti primerne osebe, da bi prevzela vodenje Varnostno informativne službe v katero smo preoblikovali nekdanjo SDV, sem sprejel Domadenikove predloge o tem, da ji najprej odvzamemo policijska pooblastila in administrativno upokojimo ljudi, ki so delali na tim. “notranji politični problematiki”! Tem ukrepom sem dodal razorožitev te službe, zapečatenje vmesnih delilnikov na slovenskih poštah, sobah, kamor so vodile vse telefonske linije in jih je za prisluškovanje uporabljala samo udba, prenehanje pošiljanja poročil te službe v Beograd (mimogrede, tam sta službovala ključna slovenska operativca partijske SDV Ivan Eržen in Boris Zore).

Milan Domadenik je potem skrbel za operativne naloge slovenske policije, imenovan je bil v glavni štab slovenskih oboroženih sil, ki je poveljeval slovenskim silam med desetdnevno vojno. Za svoje delo je leta 1993 prejel srebrni Častni znak svobode.

Ljudje se v svojem življenju pogosto znajdejo na razpotjih in pred težkimi odločitvami, ki lahko resno ogrozijo njihovo profesionalno kariero in celo eksistenco samo. Malo jih je, ki zmorejo sprejeti pravo odločitev, tako po svoji vesti, kot poklicno, čeprav je to težko in velikokrat tudi nevarno. Milan Domadenik je sodil med take ljudi. Naj mu bo lahka slovenska zemlja!  

Igor Bavčar

POSLOVIL SE JE MILAN DOMADENIK, HEROJ SAMOSTOJNE SLOVENIJE

Milan Domadenik24. oktober 2020 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Umrl je Milan Domadenik, slovenski policist, ki se je leta 1988, ob aretaciji Janeza Janše, Francija Zavrla in Davida Tasiča, kot načelnik ljubljanske UNZ uprl Ertlu, ko je na lastno pobudo stopil pred kamere in zanikal sporočilo svojih nadrejenih: »Ljubljanski kriminalisti niso aretirali Janeza Janše, Francija Zavrla in Davida Tasiča, to so naredili pripadniki UDBE, ki ne sodijo pod mojo pristojnost.« 

Milan Domadenik je v prvi demokratično izvoljeni vladi prevzel položaj namestnika ministra Igorja Bavčarja, v letu 1991 pa je kot član republiške koordinacije odigral neprecenljivo vlogo povezovalca različnih dejavnikov za uspešno obrambo Slovenije. Zlasti je bil uspešen kot posrednik med dejavnostjo, sposobnostjo in zmožnostjo policije na eni strani in drugih na drugi. Policijska operativa, ki jo je usklajeval kot namestnik ministra je delovala vsaj na dveh ravneh. Na obrambni, kjer je s svojo visoko strokovnostjo in pripravljenostjo onemogočala aktivnosti JLA in na bolj ali manj običajni ravni neposrednega varovanja ljudi in premoženja. Kljub vojni in močni vpletenosti uniformirane in kriminalistične policije v obrambne dejavnosti so bile uspešno opravljene vse običajne policijske naloge in policija se je uspela izogniti pastem lastne militarizacije. Načelo zakonitosti delovanja je Milan Domadenik zagovarjal enako vztrajno v vojni kot v normalnih razmerah vse do upokojitve leta 1993, ko je prejel priznanje, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.

Milan Domadenik je bil tudi član Glavnega odbora Združenja VSO, ki svojcem izreka iskreno sožalje.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

GLAS DOMOVINE - SPLETNA IZDAJA ŠT. 37

glas-domovine-37

Izšla je 37. izdaja spletnega časopisa GLAS DOMOVINE.

Obvestila članom

Kontakt

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana

tel.: 08 382 35 30

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Z uporabo naših spletnih storitev soglašate z uporabo piškotkov. Želim izvedeti več >>