KOMEMORACIJA ZA UMRLE V VOJNI ZA SLOVENIJO

27. oktober 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 26. oktobra, je na ljubljanskih Novih Žalah potekala komemoracija za umrle v vojni za Slovenijo. Na spominski svečanosti so s pesmijo sodelovali Obrtniški MPZ Notranjska in Trobilni kvartet Policijskega orkestra. Združenje 91 in predsednik Pokrajinskega Združenja VSO Ljubljana okolica ter predsednik Občinskega odbora VSO Ljubljana mesto so položili cvetje k Pomniku umrlim v vojni za Slovenijo. Policijski vikar Igor Jereb je nato opravil molitev.

Zbrane je nagovoril član predsedstva Združenja VSO Slavko Kmetič, ki je orisal pot slovenske osamosvojitve. Demos, MSNZ, Poljče, plebiscit so bili ključni mejniki na poti do vzpostavitve lastne državnosti. Zahvala velja vsem, ki so za svojo državo dali največ, kar so lahko, svoja življenja. Spominu na umrle so se poklonili tudi praporščaki Združenja VSO.

V stari cerkvi na Žalah je za tem potekala sveta maša za vse umrle za samostojno Slovenijo v vseh časih. Spominske svečanosti sta se poleg svojcev umrlih, predstavnikov Združenja VSO in Združenja 91 udeležila tudi poslanka v Državnem zboru RS in članica Glavnega odbora Združenja VSO Alenka Jeraj ter član Nadzornega odbora Združenja VSO brigadir Bojan Pograjc.

Policijski vikar Igor Jereb je v pridigi dejal: ''Državo je težje ohranjati, kot jo pridobiti. Da smo državo pridobili, smo morali biti enotni. To naj bo tudi danes naš cilj, vedno naj nam bo blagor države na prvem mestu. Spominjanje je potrebno in temu je namenjena ta vsakoletna komemoracija''.

Občinski odbor VSO Logatec in VSO Ljubljana mesto

POGOVORNO OMIZJE OB DNEVU SUVERENOSTI V BREŽICAH

26. oktober 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V petek, 25. oktobra, je v Mladinskem centru Brežice potekala obeležitev Dneva suverenosti in spomina na dan izgona agresorske JLA iz Slovenije. Pred samim začetkom so si obiskovalci ogledali izsek posnetka, ki je nastal v noči s 25. na 26. oktober 1991, ko se je iz Kopra umikala poslednja enota agresorske vojske. Himno je zaigrala Trobilna sekcija Kulturnega društva Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi. Uvodoma sta navzoče pozdravila župan Brežic Ivan Molan, ki je spomnil na sklepno dejanje osamosvojitve v Posavju ter generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič.

V drugem delu prireditve, pogovornem omizju, sta sodelovala brigadir Marjan Balant, ki je bil leta 1991 vodja Odseka za obrambo občine Grosuplje ter član predsedstva Združenja VSO Janez Janša, obrambni minister osamosvojitvene vlade. Pogovor je povezoval predsednik Občinskega odbora VSO Brežice Roman Zakšek.

Janez Janša je orisal dogajanje, ki je pripeljalo do umika agresorske vojske iz Slovenije. Nikakor pa za to sklepno dejanje slovenske osamosvojitve ni odločilna Brionska deklaracija. ''Če bi Brionsko deklaracijo uresničili, se Slovenija ne bi nikoli osamosvojila,'' je dejal Janša. Zakaj je izgon pravzaprav potekal iz Kopra? Zanimivo, da je Italija ponudila umik iz Trsta, a se je lokalna oblast temu uprla, da tam nočejo imeti rdečih zvezd, saj so iz preteklosti dobro vedeli, kaj to pomeni. Janša je poudaril, da sta civilna obramba in enotnost naroda pri osamosvojitvi igrala pomembno vlogo, ter nadomestila izostanek težkega orožja pri nas, kar se je pokazalo že maja 1991 v Pekrah. Janša je zaključil z mislijo, da je žalostno, da ob tako pomembnem prazniku, ko smo postali gospodar na svoji zemlji, ni državne proslave. ''Odločitev na plebiscitu ni bila nikoli zgrešena odločitev. Pametna država vedno postavlja v ospredje tisto, kar ne deli,'' je sklenil svojo misel.

Marjan Balant je predstavil vlogo civilne obrambe v osamosvojitveni vojni, ki je bila del občinskih načrtov. Civilna obramba je bila pomemben del pomoči Teritorialni obrambi in milici. Z veliko energije, volje, pripravljenosti, smo stopili skupaj, imeli smo željo, da postanemo samostojni. ''Da, osamosvojitev je tisto, kar nas povezuje,'' je dejal Balant, ki je zaključil z mislijo: ''Vrednost slovenske osamosvojitve nam ne more nihče vzeti. Res pa je, da premalo dajemo poudarka na prenos vrednot na mlade. Želim si, da bi bili ponosni.''

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

RAZSTAVA UNIFORM SLOVENSKE VOJSKE OD POSTROJA V KOČEVSKI REKI, DO IZGONA JLA

25. oktober 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V muzeju VSO je v četrtek, 24. oktobra, potekalo odprtje razstave o uniformah Slovenske vojske in Policije ter Civilne zaščite od postroja v Kočevski Reki, do izgona JLA. Uvodoma je navzoče pozdravil generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič. O uniformah je spregovoril lastnik zbirke Tomaž Grohar, ki je do nadaljnjega na ogled v Muzeju slovenske osamosvojitve. Strokovno vodstvo po razstavi je vodil Boštjan Jakopec.

Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve

STROKOVNO PREDAVANJE ''VREDNOTE V ŠOLI''

9. oktober 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V muzeju VSO je v torek, 8. oktobra, potekalo strokovno predavanje na temo ''Vrednote v šoli - vzgoja za vrednoto domoljubja''. Gostji predavanja sta bili Helena Alenka Bizjak, profesorica slovenskega jezika ter profesorica matematike in akademska slikarka Anka Košmerl Hribar. Anka Košmerl Hribar: "Domovina mi pomeni ata, mamo, lepo pokrajino, tradicijo, občutek zaželenosti, da si med ljudmi, ki te imajo radi, zato si domovinsko vzgojo zamišljam kot deljenje izkušenj, spominov in občutenje svojih korenin skozi te zgodbe." Helena Alenka Bizjak: "Spominjam se, kako so nam med vojno za Slovenijo, ko smo bili mi, prebivalci v bližini Rožne doline in meje, v zaklonišču, rekli, naj molimo, da bo vojna kratka. Molili smo in res je bila." 

Obe gostji sta predstavili inovativne poglede na vzgojo v šolah, izpostavili svoje izkušnje dela v razredu ter predstavili knjigo Učna ura pod cvetočo češnjo, v kateri je moč najti konkretne nasvete, kako pri posameznemu predmetu v šoli odkrivati domoljubje v konkretni učni vsebini.

Mladinska sekcija Združenja VSO Triglav

SPOMINSKI POHOD NA KRIM 2019

30. september 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 28. septembra, je potekal spominski pohod na Krim v počastitev osamosvojitvenih dogodkov. Na vrhu Krima je potekala spominska svečanost v spomin na 28. 6. 1991, ko je agresorska Jugoslovanska ljudska armada (JLA) napadla RTV oddajnike na Krimu, Kumu, Nanosu, Boču, Pohorju in v Domžalah.

Najprej je sveto mašo za domovino daroval ižanski kaplan Tadej Ložar, nato je sledila priložnostna prireditev. Uvodoma sta navzoče pozdravila poslanka v Državnem zboru RS in članica Glavnega odbora Združenja VSO Alenka Jeraj ter predsednik Pokrajinskega Združenja VSO Ljubljana - mesto Tomaž Rozman. Slavnostna govornica je bila evropska poslanka Romana Tomc. Njen govor si lahko preberete tukaj 

Slaba vremenska napoved in malo dežja sta letos odgnali kar nekaj pohodnikov. Kljub nekoliko slabši udeležbi, smo se odločili pohod izvesti, saj smo ga v spomladanskem delu leta (prav tako zaradi slabe vremenske napovedi) že enkrat prestavili. Zahvaljujemo se praporščakom Združenja VSO za udeležbo in sodelovanje.

Območni odbor Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica

30. OBLETNICA SPREJEMA USTAVNIH AMANDMAJEV

27. september 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 26. septembra, je v Muzeju VSO potekala obeležitev 30. obletnice, ko je 27. septembra 1989 skupščina RS Slovenije sprejela 81 amandmajev k slovenski ustavi iz leta 1974, s katerimi se je postavila ustavna podlaga za prehod v parlamentarno ureditev.

V pozdravnem nagovoru je podpredsednik Združenja VSO Franci Feltrin povedal, da so bili amandmaji k ustavi pomembni le toliko, da so odškrnili pot do prvih večstrankarskih volitev po drugi svetovni vojni. Naslednji nagovor je imel dr. Jernej Letnar Černič, izredni profesor za pravo človekovih pravic, ki je v govoru pozdravil obstoj in vizijo Muzeja VSO ter poudaril, da upa, da bo sčasoma prešel iz zasebnega v državni muzej. "Odločiti se moramo, ali bomo živeli v državi, kjer so človekove pravice zagotovljene, ali v državi tipa Belorusija, Turčija...", je sklenil svoj nagovor.

Slavnostni govornik je bil zaslužni profesor Ljubljanske univerze in nekdanji ustavni sodnik dr. Lovro Šturm, ki je dejal: "Takratnih volitev aprila 1990 ne ocenjujem za poštene. Volitve so bile demokratične, svobodne, niso pa bile poštene. Splošno prisotna med ljudmi je bila pravica slovenskega naroda do samoodločbe. Slovenci smo si bili enotni, da potrebujemo svojo državo. Za takratno komunistično vodstvo so bile velik šok in signal volitve v Sovjetski zvezi, ko je Jelcin prišel na oblast, zmaga Solidarnosti na Poljskem in odprtje meje z Avstrijo. V ta kontekst padejo amandmaji septembra 1989. Že leta 1988 je prišlo na dan, da obstaja v Sloveniji in Jugoslaviji vzporedni sistem tajne zakonodaje - človek je bil lahko obsojen po zakonih, ki jih ni bilo moč poznati."

V kulturnem programu je nastopil pesnik Igor Pirkovič.

Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve

TEKMOVANJE BLOŠKA POLICA

7. september 2019 - TEKMOVANJE BLOŠKA POLICA

V soboto 7.9.2019 je Strelsko društvo VSO izvedlo tekmovanje in trening na STR Bloška polica.

Pomerili smo se v kategorijah puška VK – odprti merki 100 m in pištola / revorver VK na 25 m. Vzporedno s tekmovanjem je potekal tudi trening z ostrostrelno puško na razdaljah do 500 m.

Po končanem tekmovanju in podelitvi priznanj se je seveda razvila tudi »strokovna analiza streljanja« in izmenjava izkušenj. Soglasni smo bili, da smo preživeli čudovit strelski dan, ki ga bo treba ponoviti. Naklonjeno pa nam je bilo tudi vreme, ki je kljub slabim napovedim, z dežjem počakalo vse do zaključka.

PREDSTAVITEV KNJIGE V OBJEMU SLOVENSKE POMLADI

12. september 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V Muzeju VSO je v sredo, 11. septembra, potekala predstavitev knjige pravnika in politika, poslanca prvega sklica Skupščine, Antona Tomažiča ''V objemu slovenske pomladi''. Avtor knjige je spregovoril o poznanstvu s Francetom Tomšičem, velikim upom sindikalizma v Litostroju, o času procesa proti četverici JBTZ, kako se je srečal z Janezom Janšo na Micro Adi in kako je prišlo do znamenitih plakatov Free Janez Janša, ki jih vidimo na vseh zgodovinskih slikah zborovanja v podporo JBTZ. O nastanku koalicije Demos pa je spomnil: ''Vse nove stranke so bile za osamosvojitev in to nas je povezovalo.''

Ob predstavitvi knjige je Anton Tomažič Muzeju VSO podaril tudi zemljevid Demosovih volilnih štabov iz leta 1990.

Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve

Pristava 1990 - 2019

6. september 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Na Pristavi nad Stično je v četrtek, 5. septembra, potekala obeležitev zgodovinskega sestanka, na katerem je bil sprejet dokument za vojaško zavarovanje osamosvajanja Republike Slovenije. 

V Direktivi za obrambo Slovenije v primeru agresije JLA na Slovenijo, je bila jugoslovanska armada prvič jasno opredeljena kot morebitni agresor. Prav tako so bili na sestanku sprejeti in formalizirani strateški dokumenti, ki so bili temeljna podlaga za zaključno fazo organiziranja Manevrske strukture narodne zaščite. Osnovni vojni načrt narodne zaščite je bil preprost in logičen. V primeru oboroženega posega JLA bi morala narodna zaščita zavarovati ključne objekte, hkrati pa s hitrimi napadi na skladišča orožja in vojaške opreme zagotoviti možnosti za vpoklic popolnih formacij teritorialne obrambe. V svojih osnovnih zamislih so se ti načrti ob agresiji JLA junija 1991 potrdili tudi v praksi.

Navzoče je uvodoma pozdravil podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, v kulturnem programu pa je nastopil domači Moški pevski zbor Prijatelji iz Šentvida pri Stični. V imenu Združenja VSO je navzočim spregovoril Franci Feltrin, podpredsednik združenja, ki je spomnil, da je ta dogodek eden od kamnov v mozaiku Slovenstva. Feltrin je dejal: “Če ne bi bilo Pristave, mi poslanci v Poljčah ne bi upali glasovati za plebiscit. Kot smo v preteklosti morali vedeti za Čebine, bi še toliko bolj morali poznati datum sprejema Direktive na Pristavi, saj od Čebin, razen gorja, nismo imeli nič, od Pristave pa blagostanje. Naj se zgodovinarjem nikar ne trese roka, ko pišejo resnico.” Kot slavnostni govornik je spregovoril slovenski častnik in veteran Brigade MORiS Darko Njavro.

Celoten govor Darka Njavra je dostopen tukaj

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

POSLOVIL SE JE IVAN OMAN

18. avgust 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V 90. letu starosti je včeraj umrl soustanovitelj in prvi predsednik Združenja VSO ter častni član Ivan Oman. Bil je ena izmed ključnih osebnosti slovenske demokratizacije in osamosvojitve.

Rodil se je 10. 9. 1929 v Zmincu pri Škofji Loki. Po prevzemu družinske kmetije se je začel aktivno ukvarjati s težavami slovenskih kmetov.

Konec 80. let je sodeloval pri ustanovitvi Slovenske kmečke zveze, predhodnice današnje Slovenske ljudske stranke, in leta 1988 postal njen predsednik. SKZ je bila prva demokratična stranka, ustanovljena v času t.i. slovenske pomladi. Aktivno je sodeloval tudi na zborovanjih v podporo četverici JBTZ.

Na svoji kmetiji je leta 1988 gostil srečanje, na katerem je bila dogovorjena ustanovitev Demosa. Leta 1990 je kot Demosov kandidat sodeloval na prvih demokratičnih volitvah po 2. svetovni vojni in bil izvoljen v predsedstvo tedaj še socialistične Republike Slovenije. V imenu predsedstva je kot govornik sodeloval tudi na vojaški vaji taktične pripravljenosti Premik 91, bil pa je edini član predsedstva, ki ni podpisal razvpite Deklaracije za mir.

V letih 1992-1996 je bil izvoljen za poslanca v državni zbor, po izteku mandata pa se je iz politike umaknil, a kljub temu ostal pomembna osebnost slovenske osamosvojitve. Leta 1996 je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi in uveljavitvi suverenosti Republike Slovenije.

Leta 2010 je prevzel predsedovanje novoustanovljenemu Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve, katerega je bil tudi soustanovitelj. Leta 2011 pa mu je Združenje na slavnostni akademiji podelilo naziv častnega člana Združenja VSO.

V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve čutimo hudo izgubo in se mu na tem mestu iskreno zahvaljujemo za njegov prispevek pri ustanovitvi in razvoju združenja. Ob izvolitvi za predsednika združenja je poudaril, da je za narod izjemno pomembno, da pozna svojo zgodovino in se sooči s stvarmi, ki so morda težke ali celo tragične. Za to si bomo v združenju, tudi v njegov spomin, še naprej prizadevali.

Svojcem izrekamo globoko sožalje.