SPOMINSKI POHOD NA KRIM 2019

30. september 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V soboto, 28. septembra, je potekal spominski pohod na Krim v počastitev osamosvojitvenih dogodkov. Na vrhu Krima je potekala spominska svečanost v spomin na 28. 6. 1991, ko je agresorska Jugoslovanska ljudska armada (JLA) napadla RTV oddajnike na Krimu, Kumu, Nanosu, Boču, Pohorju in v Domžalah.

Najprej je sveto mašo za domovino daroval ižanski kaplan Tadej Ložar, nato je sledila priložnostna prireditev. Uvodoma sta navzoče pozdravila poslanka v Državnem zboru RS in članica Glavnega odbora Združenja VSO Alenka Jeraj ter predsednik Pokrajinskega Združenja VSO Ljubljana - mesto Tomaž Rozman. Slavnostna govornica je bila evropska poslanka Romana Tomc. Njen govor si lahko preberete tukaj 

Slaba vremenska napoved in malo dežja sta letos odgnali kar nekaj pohodnikov. Kljub nekoliko slabši udeležbi, smo se odločili pohod izvesti, saj smo ga v spomladanskem delu leta (prav tako zaradi slabe vremenske napovedi) že enkrat prestavili. Zahvaljujemo se praporščakom Združenja VSO za udeležbo in sodelovanje.

Območni odbor Združenja VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica

30. OBLETNICA SPREJEMA USTAVNIH AMANDMAJEV

27. september 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 26. septembra, je v Muzeju VSO potekala obeležitev 30. obletnice, ko je 27. septembra 1989 skupščina RS Slovenije sprejela 81 amandmajev k slovenski ustavi iz leta 1974, s katerimi se je postavila ustavna podlaga za prehod v parlamentarno ureditev.

V pozdravnem nagovoru je podpredsednik Združenja VSO Franci Feltrin povedal, da so bili amandmaji k ustavi pomembni le toliko, da so odškrnili pot do prvih večstrankarskih volitev po drugi svetovni vojni. Naslednji nagovor je imel dr. Jernej Letnar Černič, izredni profesor za pravo človekovih pravic, ki je v govoru pozdravil obstoj in vizijo Muzeja VSO ter poudaril, da upa, da bo sčasoma prešel iz zasebnega v državni muzej. "Odločiti se moramo, ali bomo živeli v državi, kjer so človekove pravice zagotovljene, ali v državi tipa Belorusija, Turčija...", je sklenil svoj nagovor.

Slavnostni govornik je bil zaslužni profesor Ljubljanske univerze in nekdanji ustavni sodnik dr. Lovro Šturm, ki je dejal: "Takratnih volitev aprila 1990 ne ocenjujem za poštene. Volitve so bile demokratične, svobodne, niso pa bile poštene. Splošno prisotna med ljudmi je bila pravica slovenskega naroda do samoodločbe. Slovenci smo si bili enotni, da potrebujemo svojo državo. Za takratno komunistično vodstvo so bile velik šok in signal volitve v Sovjetski zvezi, ko je Jelcin prišel na oblast, zmaga Solidarnosti na Poljskem in odprtje meje z Avstrijo. V ta kontekst padejo amandmaji septembra 1989. Že leta 1988 je prišlo na dan, da obstaja v Sloveniji in Jugoslaviji vzporedni sistem tajne zakonodaje - človek je bil lahko obsojen po zakonih, ki jih ni bilo moč poznati."

V kulturnem programu je nastopil pesnik Igor Pirkovič.

Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve

TEKMOVANJE BLOŠKA POLICA

7. september 2019 - TEKMOVANJE BLOŠKA POLICA

V soboto 7.9.2019 je Strelsko društvo VSO izvedlo tekmovanje in trening na STR Bloška polica.

Pomerili smo se v kategorijah puška VK – odprti merki 100 m in pištola / revorver VK na 25 m. Vzporedno s tekmovanjem je potekal tudi trening z ostrostrelno puško na razdaljah do 500 m.

Po končanem tekmovanju in podelitvi priznanj se je seveda razvila tudi »strokovna analiza streljanja« in izmenjava izkušenj. Soglasni smo bili, da smo preživeli čudovit strelski dan, ki ga bo treba ponoviti. Naklonjeno pa nam je bilo tudi vreme, ki je kljub slabim napovedim, z dežjem počakalo vse do zaključka.

PREDSTAVITEV KNJIGE V OBJEMU SLOVENSKE POMLADI

12. september 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V Muzeju VSO je v sredo, 11. septembra, potekala predstavitev knjige pravnika in politika, poslanca prvega sklica Skupščine, Antona Tomažiča ''V objemu slovenske pomladi''. Avtor knjige je spregovoril o poznanstvu s Francetom Tomšičem, velikim upom sindikalizma v Litostroju, o času procesa proti četverici JBTZ, kako se je srečal z Janezom Janšo na Micro Adi in kako je prišlo do znamenitih plakatov Free Janez Janša, ki jih vidimo na vseh zgodovinskih slikah zborovanja v podporo JBTZ. O nastanku koalicije Demos pa je spomnil: ''Vse nove stranke so bile za osamosvojitev in to nas je povezovalo.''

Ob predstavitvi knjige je Anton Tomažič Muzeju VSO podaril tudi zemljevid Demosovih volilnih štabov iz leta 1990.

Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve

Pristava 1990 - 2019

6. september 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Na Pristavi nad Stično je v četrtek, 5. septembra, potekala obeležitev zgodovinskega sestanka, na katerem je bil sprejet dokument za vojaško zavarovanje osamosvajanja Republike Slovenije. 

V Direktivi za obrambo Slovenije v primeru agresije JLA na Slovenijo, je bila jugoslovanska armada prvič jasno opredeljena kot morebitni agresor. Prav tako so bili na sestanku sprejeti in formalizirani strateški dokumenti, ki so bili temeljna podlaga za zaključno fazo organiziranja Manevrske strukture narodne zaščite. Osnovni vojni načrt narodne zaščite je bil preprost in logičen. V primeru oboroženega posega JLA bi morala narodna zaščita zavarovati ključne objekte, hkrati pa s hitrimi napadi na skladišča orožja in vojaške opreme zagotoviti možnosti za vpoklic popolnih formacij teritorialne obrambe. V svojih osnovnih zamislih so se ti načrti ob agresiji JLA junija 1991 potrdili tudi v praksi.

Navzoče je uvodoma pozdravil podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, v kulturnem programu pa je nastopil domači Moški pevski zbor Prijatelji iz Šentvida pri Stični. V imenu Združenja VSO je navzočim spregovoril Franci Feltrin, podpredsednik združenja, ki je spomnil, da je ta dogodek eden od kamnov v mozaiku Slovenstva. Feltrin je dejal: “Če ne bi bilo Pristave, mi poslanci v Poljčah ne bi upali glasovati za plebiscit. Kot smo v preteklosti morali vedeti za Čebine, bi še toliko bolj morali poznati datum sprejema Direktive na Pristavi, saj od Čebin, razen gorja, nismo imeli nič, od Pristave pa blagostanje. Naj se zgodovinarjem nikar ne trese roka, ko pišejo resnico.” Kot slavnostni govornik je spregovoril slovenski častnik in veteran Brigade MORiS Darko Njavro.

Celoten govor Darka Njavra je dostopen tukaj

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

POSLOVIL SE JE IVAN OMAN

18. avgust 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V 90. letu starosti je včeraj umrl soustanovitelj in prvi predsednik Združenja VSO ter častni član Ivan Oman. Bil je ena izmed ključnih osebnosti slovenske demokratizacije in osamosvojitve.

Rodil se je 10. 9. 1929 v Zmincu pri Škofji Loki. Po prevzemu družinske kmetije se je začel aktivno ukvarjati s težavami slovenskih kmetov.

Konec 80. let je sodeloval pri ustanovitvi Slovenske kmečke zveze, predhodnice današnje Slovenske ljudske stranke, in leta 1988 postal njen predsednik. SKZ je bila prva demokratična stranka, ustanovljena v času t.i. slovenske pomladi. Aktivno je sodeloval tudi na zborovanjih v podporo četverici JBTZ.

Na svoji kmetiji je leta 1988 gostil srečanje, na katerem je bila dogovorjena ustanovitev Demosa. Leta 1990 je kot Demosov kandidat sodeloval na prvih demokratičnih volitvah po 2. svetovni vojni in bil izvoljen v predsedstvo tedaj še socialistične Republike Slovenije. V imenu predsedstva je kot govornik sodeloval tudi na vojaški vaji taktične pripravljenosti Premik 91, bil pa je edini član predsedstva, ki ni podpisal razvpite Deklaracije za mir.

V letih 1992-1996 je bil izvoljen za poslanca v državni zbor, po izteku mandata pa se je iz politike umaknil, a kljub temu ostal pomembna osebnost slovenske osamosvojitve. Leta 1996 je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi in uveljavitvi suverenosti Republike Slovenije.

Leta 2010 je prevzel predsedovanje novoustanovljenemu Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve, katerega je bil tudi soustanovitelj. Leta 2011 pa mu je Združenje na slavnostni akademiji podelilo naziv častnega člana Združenja VSO.

V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve čutimo hudo izgubo in se mu na tem mestu iskreno zahvaljujemo za njegov prispevek pri ustanovitvi in razvoju združenja. Ob izvolitvi za predsednika združenja je poudaril, da je za narod izjemno pomembno, da pozna svojo zgodovino in se sooči s stvarmi, ki so morda težke ali celo tragične. Za to si bomo v združenju, tudi v njegov spomin, še naprej prizadevali.

Svojcem izrekamo globoko sožalje.

ČESTITKA ZDRUŽENJA VSO

26. julij 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V ponedeljek, 22. julija, je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vročil državno odlikovanje ČASTNI ZNAK SVOBODE REPUBLIKE SLOVENIJE skupini za razminiranje iz Teritorialne obrambe in Civilne zaščite 1991-1994, v kateri je deloval tudi naš član Andrej Želodec. Ob prejemu visokega odlikovanja mu v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve iskreno čestitamo!

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

OBELEŽITEV KONCA OBOROŽENIH SPOPADOV IN ZMAGE V VOJNI ZA SLOVENIJO

10. julij 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V ponedeljek, 8. julija, je v ljubljanski stolnici potekala obeležitev konca oboroženih spopadov v vojni za Slovenijo. Zahvalno sveto mašo je daroval msgr. dr. Jože Plut, prvi vojaški vikar in duhovnik, ki je uvodoma izrazil veselje, da je v glavnem mestu in stolnici tudi po zaslugi Združenja VSO postavljen pomnik vsem, ki so dali življenje za samostojno Slovenijo v vseh zgodovinskih obdobjih.

Slovesnosti so se udeležili vodstvo Združenja VSO, predsednik Aleš Hojs, generalni sekretar dr. Božo Predalič, član predsedstva in obrambni minister osamosvojitvene vlade Janez Janša, poslanka v Državnem zboru RS in članica glavnega odbora Alenka Jeraj, praporščaki Združenja VSO, svojci umrlih v vojni za Slovenijo, profesor dr. Brane Senegačnik, mag. Igor Senčar, Bojan Pograjc ter naši rojaki iz Argentine.

V pridigi je dr. Plut poudaril, da je maša v zahvalo za konec oboroženih spopadov in ne vojne, saj je le-ta traja vse do 25. oktobra 1991. Dejal je tudi, da je temina rdeče zvezde preveč temna, da bi se z njo ponašal kdorkoli v demokratični družbi in da bi morala izpluti s trajektom 25. 10. 1991 iz Koprskega pristanišča. Samostojna slovenska država je nekaj svetega.

Pri spominski plošči je bil položen lovorjev venec slave. Zbrane je nagovoril prof. dr. Brane Senegačnik, za domoljubno pesem je poskrbel Obrtniški Mešani pevski zbor Notranjska. Prof. Brane Senegačnik je dejal, če v besedah ni resnice, v njih ne more zrasti nič trdnega. Ta plošča je namenjena preudarnemu pogledu, srečevanju. Žalostno je, da je v družbi potreben pogum za modro besedo resnice. Ta plošča je zakladnica spominov za vse, ki imamo državljanski pogum.

Domovina je dom, počitek, je kakor mati, je dejala Silvestra Sadar, moderatorka slovesnosti. Če je domovina mati, zmore vse, ker je mati, je ljubezniva in ustrežljiva, tudi, ko tujcu reže kruh. Bog živi našo domovino Slovenijo!  

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

OD BRIONSKE DEKLARACIJE, DO MEDNARODNEGA PRIZNANJA REPUBLIKE SLOVENIJE

6. julij 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

V četrtek, 4. julija, je v Muzeju VSO potekalo pogovorno omizje z naslovom ''Od Brionske deklaracije, do mednarodnega priznanja Republike Slovenije''. Gosta večera sta bila dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve osamosvojitvene vlade in Alojz Peterle, predsednik osamosvojitvene vlade. Pogovor je povezoval mag. Igor Senčar.

Uvodoma je občinstvo pozdravil predsednik Združenja VSO Aleš Hojs in v govoru postavil iztočnice, na katere sta se gosta v svojih pogovorih pogosto oprla. Poudaril je predvsem pomembnost Brionske deklaracije za odhod jugoslovanske armade s slovenskega ozemlja po mirni poti ter mednarodno priznanje naše republike.

Peterle je v svojih odgovorih ravno tako poudaril pomembnost Brionske deklaracije pri nadaljnjih korakih osamosvajanja, dr. Rupel pa je spregovoril o številnih sestankih in pogajanjih, ki jih je v tistem obdobju prestala slovenska delegacija. Po Brionski deklaraciji, na mirovni konferenci v Haagu, so se jugoslovanske republike razdelile v tri skupine: tiste, ki smo želeli iz Jugoslavije izstopiti, tiste, ki so želeli Jugoslavijo ohraniti, ter tiste, ki so želeli nekakšno novo Jugoslavijo v obliki gospodarske skupnosti. Poudaril je dejstvo, da je Evropska unija vseskozi zastopala interese druge skupine, torej ohranitev Jugoslavije, in že tudi prej želela, da se Slovenci odpovemo osamosvojitvi, a mi smo zastopali stališče, da nazaj ne gremo – edina pot za Slovence je naprej.

Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve

POHOD NA LJUBELJ

30. junij 2019 - SPOROČILO ZA JAVNOST

Vrh Ljubelja smo u šanc'h stal', 
od ljub'c smo slovo jemal', 
pa ni b'lo cajta adijo rečt', 
za Francozom smo mogl' teč't.

Na Ljubelju so bili francoski vojaki nameščeni v ljubeljski cerkvi sv. Ane, ki je bila zato dolgo v zelo slabem stanju. Odvisno od vojne sreče so Francoze v cerkvi zamenjevali avstrijski vojaki. Največji avstrijsko-francoski boji so potekali leta 1813. Po sklenjenem miru ni ostalo od cerkve drugega kot golo zidovje.

Leta 1991 je JLA z dvema oklepnima voziloma nameravala zasesti mejni prehod Ljubelj. Zaradi cestnih blokad nista mogli napredovati, zato se je pehota odpravila peš. Zaradi številčne premoči agresorja in zaradi dogodkov na letališču Brnik, se je enota TO začasno umaknila v Podljubelj in se kasneje vrnila na mejni prehod, kjer je enote JLA prisilila k predaji.

V soboto, 29. junija, je v organizaciji Občinskih odborov Združenja VSO Tržič, Kranj in Mladinske sekcije VSO Triglav Ljubljana potekal pohod na stari Ljubelj v počastitev osamosvojitvenih dogodkov na Ljubelju. Pohoda so se udeležili praporščaki Združenja VSO, evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je bil tudi slavnostni govornik ter direktorica ŠCNR dr. Andreja Valič Zver.

Evropski poslanec dr. Milan Zver je v nagovoru opisal dogodke v vojni za Slovenijo, ki so bili najbolj intenzivni konec junija in v začetku julija 1991. Spomnil je tudi na beg desettisočev Slovencev čez Ljubelj, ki so se umikali pred revolucionarnim nasiljem leta 1945. Vsi udeleženci so prejeli tudi njegovo knjigo Demokracija v klasični slovenski politični misli.

Predsednik Občinskega odbora Združenja VSO Kranj Uroš Valič se je zahvalil praporščakom in udeležencem tradicionalnega pohoda na Ljubelj v spomin na dogodke iz časa osamosvojitvene vojne leta 1991.

Občinska odbora Združenja VSO Tržič in Kranj