26. oktober 2022 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V torek, 25. 10. 2022, sta se v oddaji 24UR ZVEČER na POP TV na temo ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve, oziroma njegove združitve z Muzejem novejše zgodovine Slovenije v nov javni zavod, soočila predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Alojz Peterle in ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Združenje VSO kot domoljubna in veteranska organizacija odločno protestira proti ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve, saj si osamosvojitev, ki jo je plebiscitarno podprl slovenski narod decembra 1990, zasluži v strukturi slovenskih muzejev dostojno mesto in samostojen muzejski naslov.
Posnetek soočenja si lahko ogledate tukaj
Združenje VSO
V Parku vojaške zgodovine v Pivki je v soboto, 22.10.2022 potekala obeležitev izgona zadnjih okupatorskih vojakov JLA iz Slovenije. Uvodoma sta zbrane pozdravila direktor Parka mag. Janko Boštjančič: “Z vojno in obrambo je naša domovina postajala tudi država” in župan občine Pivka Robert Smrdelj: “Hvala VSO-ju, da krepi narodno zavest.”
"Pozdravljam vas v imenu Ivana Borštnerja, ki je zanetil slovensko pomlad in brez katerega, posledično, ne bi bilo niti tega dogodka", je v kulturnem programu nagovoril zbrane pesnik Tone Kuntner. Za lepo petje so poskrbeli Vokalna skupina Potoški fantje.
Slavnostni govornik je bil predsednik osamosvojitvene vlade in Združenja VSO Lojze Peterle: "Mi smo tista generacija, ki je doživela ta veličasten čas osamosvojitve, zato jaz kar naprej praznujem. Z minuto molka pa počastimo spomin na vse, ki so za Slovenijo žrtvovali svoje življenje. Zadnjega vojaka ne bi bilo brez prvega vojaka, ki je 1988 tvegal vse in razkrinkal načrt JLA. To je bil Ivan Borštner. Hvaležni smo vsem, vojakom in policiji, ki ste 24.10.1991 poskrbeli, da je Slovenija izpolnila suverenost ter s tem pogoj za mednarodno priznanje." Njegov govor v celoti objavljamo v nadaljevanju:
Združenje VSO
V ponedeljek, 24. 10.2022, je v prostorih Muzejske zbirke VSO potekala novinarska konferenca Združenja VSO, na kateri je bilo predstavljeno naše odločno nasprotovanje odločitvi o likvidaciji Muzeja slovenske osamosvojitve in z združitvijo z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, ki jo je sprejela ministrica za kulturo aktualne vlade Asta Vrečko v petek, 21. 10. 2022. Stališča so predstavili Alojz Peterle, predsednik Združenja VSO, Janez Janša, član predsedstva VSO ter Marko Balažic, predsednik Slovenske ljudske stranke.
Uradno izjavo si lahko preberete v nadaljevanju, ogled posnetka novinarske konference pa je dostopen na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=MWEnXGpPayM
Iz medijev smo izvedeli, da se je ministrica za kulturo ga. Asta Vrečko 21.10.2022 odločila kar se da hitro ukiniti Muzej slovenske osamosvojitve, oziroma za njegovo združitev z Muzejem novejše zgodovine v nov javni zavod. Ministrica o tem ni obvestila direktorja MSO, niti članov sveta zavoda. MSO namenjeni prostori na Roški, kjer že tečejo gradbena dela, pa naj bi služili Arhivu Slovenije.
Ministrica postavlja brez komunikacije in razprave pred dejstvo dve demokratično ustanovljeni ustanovi državnega pomena. Pri tem izhaja iz strokovno nerazumljivega in nepojasnjenega razlikovanja med "novejšo in sodobno zgodovino", MSO pa kvalificira kot "ideološki projekt". Pri tem se sklicuje na kritično mnenje "domoljubnih in veteranskih organizacij".
MSO je kulturni projekt, ustanovljen je bil z namenom, da se po kriterijih muzejske stroke po tridesetih letih posveti slovenski osamosvojitvi, kot enkratnemu dejstvu slovenske zgodovine, ki nima primere. V jedro njegovega poslanstva spada, da se posveča tudi nosilcem osamosvojitve. Osvetlitev lika dr. Jožeta Pučnika ni "prilaščanje zaslug", ampak nujno kulturno dejanje do človeka, ki po moči svoje vloge in svojih dejanj zasluži jasen in javen spomin.
VSO kot domoljubna in veteranska organizacija odločno protestira proti ukinitvi MSO, ki že več eno leto dela v skladu s svojim poslanstvom. Ne potrebujemo političnih zased, ampak sistemsko zagotovljene pogoje za njegovo delovanje. Osamosvojitev, ki jo je plebiscitarno podprl slovenski narod decembra 1990, zasluži v strukturi slovenskih muzejev dostojno mesto in samostojen muzejski naslov.
Namera ministrice za kulturo je kulturni projekt MSO nesrečno potisnila v območje ideološkega obravnavanja.
VSO vidi v nameri ministrice za kulturo ge. Aste Vrečko izraz brezprizivne in nedialoške volje, ki kulturni projekt MSO na silo potiska v območje ideološkega obravnavanja, kar bo dodatno polariziralo slovensko javnost. Ministrico pozivamo naj svojo odločitev nemudoma prekliče. V nasprotnem primeru bo VSO uporabila vsa demokratična sredstva v podporo delovanju MSO kot samostojne muzejske ustanove v skladu z njenim ustanovnim aktom.
Združenje VSO
V četrtek, 29. septembra 2022 je v Ilirski Bistrici potekala slavnostna seja pred Zborom članov VSO Ilirska Bistrica.
Uvodoma je zbrane lepo pozdravil predsednik pokrajine VSO Notranjska Ljubo Fabjan, ki je besedo predal predsedniku osamosvojitvene vlade in slavnostnemu govorcu Lojzetu Peterletu, ki je dejal:
Zgodba osamosvajanja je zgodba brez primere. Žal je tako, da če bi imeli drugo oblast, bi o naši osamosvojitveni zgodbi že preko Netflix filme vrteli. Imeli smo izredno dobro obveščevalno službo. Žal mi je, da ni več te enotnosti, o kateri se govori, in je bila na ljudski ravni, na politični pa ne, kajti če bi jo imeli, bi danes v šolah pošteno učili o osamosvojitvi. Tako pa imamo generacije mladih, ki sploh ne vedo, da smo vojno imeli. V stiski bi narod moral biti enoten in povezan. Danes sem "šinfan" za fašista od oseb, ki fašista sploh nikoli niso videli. Dejstvo je, da smo izpeljali največji projekt slovenskega naroda - osamosvojitev. Dobro je, da smo v Evropski uniji, saj se v EU narodi ne vojskujejo in se meje ne menjajo. To je velika vrednota. Če kdo nima ideje, kako naprej, naj se vrne v leto osamosvojitve, kjer bo dobil vir navdiha.
Po slavnostni seji je sledil zbor članov, na katerem je bil za novega predsednika občinskega odbora VSO Ilirska Bistrica izvoljen Stojan Volka. Iskrene čestitke in uspešno vodenje odbora!
VSO Ilirska Bistrica
V soboto, 24.9.2022 je potekal spominski pohod na Krim v počastitev osamosvojitvenih dogodkov na Igu. Na vrhu Krima smo imeli najprej sveto mašo za domovino, za vse umrle na področju Krima v vseh časih, ki jo je daroval domači župnik Aco Jerant, pel pa je bend Pol plašča župnije sv. Martina na Igu. Župnik je v pridigi opomnil, da so dejanja danes določilo, kakšen bo naš narod v prihodnosti in izrazil željo, da bi bilo lepo, če bi danes ravnali tako, da bodo potomci ponosni na nas in na naša dejanja. Po maši je sledila obeležitev v spomin na osamosvojitvene dogodke na Igu, od začetka urjenja TO RS v Učnem centru na Igu, do prve prisege prvih nabornikov, do sestrelitve agresorskega helikopterja v Mahu pri Igu ter napad na RTV oddajnike na Krimu. Pozdravni nagovor je imela članica predsedstva VSO in poslanka v DZ RS Alenka Jeraj. Slavnostni govornik je bil nekdanji predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, član predsedstva VSO Franci Feltrin. V nagovoru je dejal: "Po 32-ih letih od plebiscita in po 31-ih letih od razglasitve naše samostojnosti smo spoznali, da bo politični boj za uresničitev pravic in dolžnosti, ki smo jih zapisali v našo ustavno ureditev, še bolj dolg in trd, kot smo sprva mislili. Zato je še toliko bolj pomembno, da gojimo in ohranjamo vrednote slovenske osamosvojitve. Prireditev je sofinancirala občina Ig.
VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica
V soboto, 10.9.2022 je potekala obeležitev sestanka na Pristavi nad Stično, kjer je bila 7.9.1990 sprejeta Direktiva za vojaško zavarovanje osamosvojitve. Pozdravni nagovor je imel župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki je dejal, da se občina Ivančna Gorica zaveda pomena osamosvojitvenih dogodkov in to ponosno obeležuje. Pozdravni nagovor je imel tudi predsednik VSO in osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, ki je dejal: »Iz tega kraja seva osamosvojitvena energija. Uspeli smo, ker smo imeli jasen cilj, široko ljudsko podporo, enotnost v ključnih trenutkih in bili smo pripravljeni. Hvaležen sem ožji ekipi, ki je preko MSNZ pripravljala obrambo plebiscitarne volje. Naj živi samostojna, demokratična in evropska Slovenija!« Slavnostni govornik je bil član predsedstva VSO in notranji minister 1990-92 Igor Bavčar: »Tu je bil 7.9.1990 tajen a legalen sestanek pripadnikov takratne vlade, ki so bili zadolženi za obrambno-varnostne zadeve. Za nami je bilo že nekaj mesec priprav. Izhajali smo iz ugotovitev, da milica je naklonjena novi oblasti, težje je bilo s TO RS, za kar je bil zadolžen Krkovič. Zunanja situacija je bila izrazito nenaklonjena slovenski osamosvojitvi.« V kulturnem programu so nastopili skupina Prijatelji in pesnik Igor Pirkovič. Hvala praporščakom VSO za udeležbo!
V ponedeljek, 29.8.2022 smo se odpravili na ekskurzijo po poteh osamosvojitvenih dogodkov na Kočevskem. Obiskali smo tri znamenite stavbe iz obdobja nastanka in oblikovanja MSNZ v Kočevju. Uživali smo tudi ob razgledu na Rudniško jezero in se sprehodili skozi mestno jedro Kočevja. Ustavili smo se tudi v Velikih Laščah pri spomeniku osamosvojitvenim dogodkom in ekskurzijo sklenili z obiskom Trubarjeve domačije.
Združenje VSO
V avgustu smo člani VSO obiskali Muzej slovenske osamosvojitve v Ljubljani. Prijazna kustosinja nas je popeljala skozi obilico zgodovinskih posnetkov, zanimivih razstavnih eksponatov, mlajša generacija pa je podoživela občutek glasovanja na referendumu 23. 12. 1990, saj je v muzeju postavljena prava volilna kabina ter pripadajoča volilna skrinjica.
Kasneje smo si na vrtu ogledali še razstavo o treh plebiscitih – koroškem, beneškem in slovenskem, kar je dobrodošla poteza, saj je o beneškem plebiscitu v javnosti znanega zelo malo. Zunanja razstava je na ogled vse do 8. septembra 2022.
Združenje VSO
V avgustu je skupina članov VSO obiskala zasebno muzejsko zbirko člana Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Toneta Kralja v Ljubljani. Tone nam je razkazal bogato zbirko, ki sega vse od srednjeveških ostankov puščic, nakita, žebljev, okrasni predmeti pa vse do sodobne zgodovine – bogatih naborov gasilskih značk, opreme, uniform, vojaških priznanj, medalj, odlikovanj, avtomobilskih modelčkov… Zlasti zanimive so broške, odlikovanja in muzealije povezane z obdobjem osamosvajanja RS.
Če bi si tudi vi želeli ogledati Tonetovo bogato zbirko, je njegov kontakt na voljo v tajništvu Združenja VSO (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.).
Združenje VSO
V ponedeljek, 29. avgusta 2022, je delegacija VSO položila venec k spominski plošči na upravni stavbi Komunale Kočevje, prostorih, kjer so 23. avgusta 1990 sprejeli enega najpomembnejših dokumentov osamosvajanja; organizacijski načrt in načrt Manevrske strukture narodne zaščite.
Zbrane je nagovoril gospod Mihael Petrovič, vojni veteran , ki se vseh takratnih akcij in dogodkov zelo dobro spominja, saj je bil v času osamosvajanja kočevski župan. Leta 2005 je prejel častni znak svobode Republike Slovenije »za izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije«. Ob obletnici sestanka na Komunali 1990, ko se je razvijala Manevrska struktura narodne zaščite, je dejal: »Začelo se je 17.5.1990, in tega ne bo mogel nikoli nihče spremeniti. Vedeli smo, da je to začetek vojne. V Kočevju so tri znamenite stavbe, močno povezane z osamosvojitvenim dogajanjem, ki bi jih morali vsi odrasli in otroci poznati: stavba nekdanje skupščine oz. današnja občinska stavba, stavba tu na Komunali in stavba NLB, ki je povezana z obdobjem, ko je bila MSNZ že javno znano dejstvo.«
»Že dolgo nisem imela priložnost govoriti o osebi, ki sem jo poznala osebno in ki sem jo neizmerno spoštovala,...to je o Štefanu Šemrovu,« je svoj slavnostni nagovor začela osrednja govorka, nekdanja poslanka in veteranka vojne za Slovenijo Sonja Ramšak, na spominski slovesnosti ob 32. obletnici ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite Zahodne Štajerske. To je pripravil občinski odbor VSO Laško pri kozolcu na Slogih v Tevčah pri Laškem 21. julija. Prisotne sta nagovorila tudi župan gostitelj, Franc Zdolšek in predsednik občinskega odbora VSO, Srečko Javornik. Poklon Štefanu Šemrovu pa so s svojo prisotnostjo izkazali tudi vojaki iz 20. pehotnega polka iz vojašnice Franca Rozmana Staneta Celje pod poveljstvom vodnika Matije Glažarja in praporščaki VSO, pa trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske. V kulturnem programu so nastopili Ljudski pevci Šentlenartčani, Brigita Pavčnik pa je prebirala pesmi iz pesniške zbirke Toneta Kuntnerja, Podorane sanje.
Nadvse slovesno je bilo na tem slavju, ki je zadnja leta že tradicionalno namenjeno obeležitvi spomina na tajno srečanje Laščana Štefana Šemrova s Tonetom Krkovičem na gradu Tabor v Laškem, 25. julija 1990, da bi se dogovorila o ustanovitvi MSNZ Zahodne Štajerske. MSNZ je bila sprva neformalna, nato pa formalna mreža, ki jo je nova slovenska vlada legalizirala kot Manevrsko strukturo narodne zaščite zato, da bi (vojaško) obvarovali procese novo nastajajoče slovenske države. Tajna operacija, s katero je ta organizacija nastajala, zanjo pa je vedel le najožji vojaški vrh, se je imenovala Operacija 2-1-12-62. Ne le hipotetično nezaupanje nove oblasti do obstoječe vojaške strukture, poglaviten razlog za njeno ustanovitev je bila razorožitev sredi maja 1990 (v obdobju brezvladja, ko je prejšnja vlada zapuščala prizorišče, nova, DEMOSova, pa še ni zasedla svojih mest), se je jugoslovanski
vojaški vrh odločil razorožiti Slovenijo. Večina občin je orožje oddala, šlo je za 70.000 kosov orožja, le manjši delež občinskih štabov TO je temu nasprotoval in orožja niso oddali. MSNZ je bila zagotovilo, da bodo procesi osamosvojitve izpeljani. Enostavno ni bilo. »Morda nekateri mislijo, da to niso bili hudi časi, ampak iz svojih izkušenj lahko povem, da ni bilo enostavno, vsi smo imeli doma družine, in smo vedeli, naše naloge pa so potekale v tajnosti in če bi se kaj izvedelo, bi bili na določenih seznamih in nas danes tudi ne bi bilo tukaj,«je še poudarila Ramšakova. Zato je pomembno, kot je naglasila govorka na tokratni slovesnosti, dogodke iz obdobja naše osamosvojitve obujati in jih ohranjati.
Občinski odbor VSO Laško se vsako leto slovesnosti, ki jo pripravlja v spomin na ustanovitev MSNZ Zahodne Štajerske in osrednjega človeka, ki je k temu pripomogel, Štefana Šemrova, loti z veliko odgovornostjo. Zato, da bi krepili domoljubje in to ključno vrednoto prenašali na mlajši rod, ki bo krmilo vodenja države prevzel v prihodnjih letih.
V četrtek, 7.7.2022 je v potekala podelitev spominskih medalj članom in veteranom mesta Ljubljana. Zbrane sta nagovorili zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver in podpredsednica VSO Mojca Škrinjar.
Prejemnikom medalj iskreno čestitamo!
Spoštovane Slovenke, spoštovani Slovenci, cenjeni gostje, skratka vsi navzoči, bodite lepo pozdravljeni,
čast mi je, da smem spregovoriti nekaj besed ravno v tem prostoru, prostor v katerem je moj oče prejel iz prve roke škofa Vovka zakrament svete birme, prostor v katerem se spomnimo na njih ki so vse dali za mater domovino. Zbrani smo ob novi obeležitvi zmage in konec oboroženih spopadov v vojni za Slovenijo. Ni bilo lahko. Leta nazaj je Ivan Cankar res znal razložiti »jugoslovanstvo«: »Po krvi smo si bratje, po jeziku vsi bratranci, po kulturi, ki je sad več stoletne razdeljene vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu ali pa goriški viničar furlanskemu.«
In s temi besedami mislim, da je vse povedano. Že pred prvo svetovno vojno je bilo možno srečati Slovenca drugod po širnem svetu. Dovolite, da si upam nasloviti to kot : Slovenija izven Slovenije.
Lahko omenim, da so te generacije slovenskih izseljencev dobile pomembno vlogo za slovensko prihodnost. Zlasti tisti v severni Ameriki so se vključili v tamkajšnje politično življene. Nekateri so celo skušali vplivati tudi na rodno grudno življenje. Zlasti v obdobju med vojnama so finančno pomagali za obnovitev cerkva in drugih javnih potrebah, se pravi tako v materialni kot politični plati, v naslednjih krizah, ki so močno prizadele Slovence. In tudi drugje je bilo slično.
Če se vrnem v domovino, je v neki meri dokazano, da v zgodovini nismo bili zmožni do svobode, ker nismo bili dovolj enotni in složni … saj nas je le peščica ljudi na majhnem ozemlju in peščica tudi vse naokrog. Po drugi strani pa, če razmislimo in si damo večjo vrednost, smo očividno zelo pomembni in važni, ker so se skozi zgodovino vedno prerekali in bojevali za ta košček zemlje. Bodisi iz zamejstva ali drugod, delili so našo zemljo kakor vojaki Jezusovo oblačilo in tega ni konca, še vedno obstaja nekdo, ki bi rad vsaj meter slovenskega ozemlja zase. In vsi vemo, da je res.
Torej, vseskozi, bilo je morda lažje, da drugi nadzorjujejo in se prilastijo tega kot, da se mi zanimamo in zmenimo za to kar je naše. Odgovor lahko razberemo v knjižni analizi Albina Prepeluha »Problemi malega naroda«
Konec osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je sledila preureditev Evrope. Nemir in ekonomska kriza. Vmes je bilo večkrat slišati željo po »Samostojni Sloveniji«.
Razmere, so nam bile vse bolj jasne. V socialnem, političnem in kulturnem področju, so zapadli mednarodni dolgovi in energetska mednarodna kriza, povzročili padec v prepad. Dosti je bilo ideologije in politične manipulacije. Splošno nezadovoljstvo se je dihalo in jasno je bilo, da je bil enotni klic po demokraciji in samostojnosti. Pogled na novi svet. Novo upanje. Nove sanje.
Diaspora je vedno spremljala deželo pod Triglavom.V diaspori smo se vedno spraševali kako bi lahko še mi pomagali. Člani Slovenske kulturne akcije so sodelovali na študijskih dnevih DRAGA, med drugimi so tudi predavali Dr.Katica Cukjati, Dr.Andrej Fink, Branko Rozman in Janez Zorec.
Tako kot so kulturniki pripomogli s prispevki in izjavami v novi reviji številki 57, so tudi naši člani objavljali razne prispevke v tej Novi reviji (št.95) .
Pred in med osamosvojitvijo so se tudi, zlasti v Buenos Airesu, izvedla razna predavanja in kulturni večeri. Duhovni izraz zdomskega kulturnega delovanja se iskri v neštetih fasetah. Ena izmed njih je tudi revija Meddobje.
Avgusta in septembra leta 1990, v zamejstvu, ob DRAGI, je bilo tudi zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo svetovnega slovenskega kongresa (SSK) in srečanje slovenskih revij. Bili smo prisotni s člani in tudi z revijo Meddobje.
In vremena so se Kranjcem zjasnila.In zgodilo se je kar v zgodovini slovenstva se še ni. Vojaških in političnih zapletov ni bilo konca. Dan po razglasitvi, kljub okoliščinam, je bil dosežen cilj.
Med drugimi je bila tudi ustanovitev Svetovnega Slovenskega Kongresa. Tudi argentinska delegacija je takrat z navdušenjem pozdravila ta korak in se udeležila ustanovnega zasedanja. Delegacijo je sestavljalo pet članov Slovenske kulturne akcije, ti so bili: dr. Katica Cukjati, Tine Debeljak, arh.Marijan Eiletz, dr. Andrej Fink ter Ivan Korošec. Predstavniki predvojne emigracije so bili Rudi Guštin, Ciril Kren, Roberto Mislej, Elsa Okretič in Silvio Pavlin ter predstavniki Zedinjene Slovenije Božidar Fink, Marjan Schiffrer, Ivana Tekavec, prof. Tine Vivod in Stane Grebenc. Od tega trenutka naprej smo bili tesno povezani z našo materjo domovino in smo delali na tem, da bi bila priznana.
Severna Amerika nam ni bila naklonjena, je bila vse bolj na strani bivše Jugoslavije in zato države, ki so bile njej podrejene ni so hotele priznati samostojne Slovenije.
Med temi državami šteje tudi Argentina. Veliko napora je bilo. Vsa slovenska skupnost se je takrat prizadevala in združeno delala. Argentinskemu narodu, vodilnim osebnostim in tedanjim oblastem je bilo razjasniti položaj, zgodovino, veljavnost in pravico do samostojnosti.
Tokratno delo je povezoval odbor krovnega društva Zedinjena Slovenija v sodelovanju z Medorganizacijskim svetom, Slovensko kulturno akcijo in tudi posameznimi skupinami. Tudi vsak rojak, ki je imel znance v argentinskem svetu, je s svoje strani posegal čim bolj aktivno v to delo.
Še posebno poslanstvo je bilo vplivati na parlament, ki je končno v posebnih deklaracijah zahteval od izvršilne oblasti, naj prizna novo državo. V senatu npr. je bil ključna osebnost senator Horacio Felix Bravo Herrera.
Mnogo je bilo predstavitev, ki jih je odbor zaprosil in odposlal. Izrazito, med najbolj pomembnimi je bil poseben spis oz. študij, ki ga je pripravil član Slovenske kulturne akcije, filozof in teolog pater Alojzij Kukovica. V odgovor na to, je senator dr. Bravo Herrera tudi uradno odpotoval v Slovenijo.
Vsak izmed nas je v svojem krogu in kar je bilo v lastni moči pomagal, da bi bila Slovenija prepoznavna kjerkoli po širnem svetu.
Pred tridesetimi leti, točno 16.01.1992 je Argentina priznala Slovenijo. In tako so se tudi nam uresničile sanje…
Danes smo ti še vedno ob strani in si prizadevamo za tvoje blagostanje, draga Mati Slovenija in smo ponosni nate.
Slovenstvo se mora čutiti in gojiti. Edini pogoji za uspeh in zmago, res dokazani, so :složnost, sočutje, bratstvo, skupno delo in enotnost. To velja ne samo za Republiko Slovenijo na svojem, pač za vsakega Slovenca bodisi v Sloveniji, zamejstvu ali po svetu, za vsako organizacijo, ustanovo, društvo ali podjetje. Složnost je nujno potrebna za uspeh v vsaki skupni dejavnosti od najbolj enostavne do najbolj zahtevne na vseh področjih.
Da se uresničile besede, ki so bile napisane pred davnim:
Tod bodo živeli veseli ljudje in veselo Zdravljico bomo ponosno zapeli ter trobojnico svobodno zavihrali v sinje nebo. Priznana in spoznana ter pozdravljena in spoštovana tudi onstran meja!
Spoštovani gospod vikar, dragi svojci padlih vojni za Slovenijo, spoštovani gospod Janez Janša - obrambni minister v osamosvojitveni vladi, nekdanji poslanci Demosa in današnji poslanci Državnega zbora, dragi veterani vojne za Slovenijo, domoljubi in demokrati, bratje in sestre!
Poti narodov v svobodo in dostojanstvo lastne državnosti so pogosto zaznamovane z žrtvami. Tako je bilo tudi ob osamosvojitvi Slovenije. Na podlagi ustave SFRJ, v kateri je bila zapisana pravica do samoodločbe in odcepitve, smo se hoteli z Beogradom dogovoriti za miroljubno razdružitev. Centrala se je odločila za drugo pot. Na proglasitev samostojne Slovenije je reagirala z vojaškim napadom. Danes praznujemo 31. letnico zmage v vojni za Slovenijo. Ker smo nekateri razoroževanje slovenske teritorialne obrambe na dan izvolitve Demosove vlade razumeli kot vojno napoved, smo začeli naslednji dan priprave na obrambo. Ministra Igor Bavčar in Janez Janša sta takrat poverila operativne priprave na obrambo, na postavljanje slovenske vojske, Tonetu Krkoviču. Zato smo bili na ključno preizkušnjo pripravljeni, zato smo tudi zmagali, zato je tuja vojska oktobra 1991 odšla iz Slovenije. Ponosni smo na zmago brez primere, ki je zbudila ves svet. Svet je moral vzeti Slovenijo na znanje. Ponosni smo na majhno število žrtev, hvaležni vsem, ki so se borili za Slovenijo, najprej in posebej pa tistim, ki so dali za našo svobodo svoja življenja. Vojna in osamosvojitev imata imena in priimke. Tri sem omenil že prej, ob tej priliki pa se želim posebej spomniti vojaka, podčastnika po imenu Ivan Borštner. Njegovo pogumno in zanj skrajno tvegano dejanje s posredovanjem zaupnega vojaškega dokumenta o načrtih JLA glede Slovenije, je sprožilo dogajanje, ki je preko procesa JBTZ in ustanovitve Odbora za človekove pravice po izidu 57. številke NR bistveno podprlo politični razmah slovenske pomladi. Ivan Borštner je bil obsojen in zaprt, kasneje pa je opravljal pomembno delo v obrambi Slovenije. Hvala, dragi Ivan, za moralno in obrambno sprožilno dejanje. Vesel sem, da sem danes tu v družbi z Damjanom Ahlinom, predsednikom Slovenske kulturne akcije iz Argentine. Čeprav je izčrpno govoril o prispevku argentinskih Slovencev, bi rad hvaležno dodal še eno ime - ime Tineta Vivoda, nekdanjega predsednika Zedinjene Slovenije, ki je bil med vojno za Slovenijo z vsem srcem med nami in z nami. Slovensko skupnost in širšo Argentino je izčrpno seznanjal z razvojem doma in delal kasneje za hitro priznanje Slovenije s strani Argentine. Kasneje je postal izredno uspešen veleposlanik RS v Argentini. Hvala Ti, dragi Tine.
Hvala vsem, ki ste se borili za Slovenijo, hvala vsem, ki Vam tudi danes ni vseeno, kako je s Slovenijo. Vam, gospod vikar pa hvala za vodenje te daritve za domovino. Zahvaljen, Gospod, za nasmeh zgodovine, ki se je zgodil za vse in je najboljši navdih za našo skupno prihodnost.
Bog živi Slovenijo!
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana
tel.: 08 382 35 30
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.