Komemoracija na ljubljanskih Žalah
26. oktober 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V petek, 26. oktobra, je na ljubljanskih Žalah potekala komemoracija v spomin na umrle v vojni za Slovenijo. Spominu na vse, ki so za samostojno Slovenijo dali največ, kar so lahko - svoja življenja, so se poklonili podpredsednik Združenja VSO Franci Feltrin, namestnik vojaškega vikarja Milan Pregelj, vojaški kaplan Matjaž Muršič Klenar in ekipa vojaškega vikariata, brigadir Bojan Pograjc in predsednik Združenja 91 Drago Koprčina. Na komemoraciji so bile prisotne tudi družine umrlih v vojni 1991.
V nagovoru je Franci Feltrin dejal: »Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve smo ustanovili zato, da bi te vrednote in narodove složnosti, ki smo jih bili deležni z vami v boju za našo domovino, tudi ohranimo, uresničujemo ter jih živimo danes in jih prenesemo tudi na prihodnje rodove slovenskega naroda. Hvala svojcem in vsem, ki ste se udeležili današnjega spomina na pokojne.«
S pesmijo in glasbo so spomin na umrle počastili Robert Albreht na trobenti ter pevci Obrtniškega mešanega pevskega zbora Notranjska. Po komemoraciji je sledila sveta maša za vse, ki so se v vseh časih in obdobjih borili za samostojno Slovenijo. Spominu na umrle so se poklonili tudi praporščaki Združenja VSO.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Obeležitev izgona JLA 1991 v Kopru
26. oktober 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V četrtek, 25. oktobra, je v Kopru potekala obeležitev izgona JLA iz Slovenije 1991. Uvodoma je navzoče pozdravil Silvano Radin. Na pogovornem omizju, ki ga je vodil Fausto Furlanič, predsednik Združenja VSO Južna Primorska, sta sodelovala predsednik Društva MORiS Tone Krkovič in Jože Svetina, policijski inšpektor v stalni službi v operativi 1991.
Na omizju je Svetina dejal: »Pravijo, da je vojna, če je nad 1000 žrtev. Nismo imeli toliko žrtev, a vojna je bila, saj smo imeli agresorja.« Krkovič je ponovno spomnil na manipulacije v povezavi z vojno za Slovenijo 1991: »Nehajmo že nasedati udbovskim izmišljotinam in neumnostim kot je 10 dnevna vojna, ki so lansirane zato, da se minimalizira pomen osamosvojitvene vojne. Gre za propagandno parolo. Vojna se je začela 15. maja 1990 z ukazom o razorožitvi TO - to je vojna napoved. Namen sporočila t.i. ''10 dnevne vojne'' je ta, da bi jo primerjali s tisto iz 2. svetovne vojne, ki pa je bila navadna bratomorna državljanska vojna, s katero še generacije za nami ne bodo razčistile.« Svetina je še dejal, da ne bo bolje, dokler se o osamosvojitvi ne bo govorilo v vrtcih, šolah, fakultetah in v širši javnosti. Na koncu je Krkovič še pojasnil razlike med TO 1968 in TO, ki se je rodila 17. 5. 1990: »TO 1968 je derivat Jugoslovanske armade. Bila je namenjena za varovanje Komunistične partije. Stara vojska TO je klavrno končala s samorazorožitvijo, nato pa se je rodila nova TO, MSNZ, Slovenska vojska. 17. 5. 1990 smo začeli ustanavljati vojsko, ki bo branila osamosvojitev Slovenije.«
Združenja VSO Južna Primorska
Domoljubje in Primorci skozi zgodovino
22. oktober 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V petek, 19. oktobra, je v Bukovici potekalo pogovorno omizje »Domoljubje in Primorci skozi zgodovino« v počastitev državnega praznika priključitve Primorske k matični domovini.
Uvodoma sta navzoče pozdravila predsednik pokrajine VSO Severna Primorska Oton Filipič in predsednik Območnega odbora Združenja VSO Renče-Vogrsko, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba Marko Švara. Na pogovornem omizju so sodelovali evropska poslanka Patricija Šulin, podpredsednica Združenja VSO Mojca Škrinjar in Vinko Jarc, zgodovinar in veteran osamosvojitvene vojne 1991.
Patricija Šulin je spregovorila o pomenu evropskih institucij za Slovenijo in širjenje slovenske besede. Vinko Jarc je orisal zgodovino Primorske skozi stoletja, Mojca Škrinjar pa je spregovorila o šolstvu in domoljubju ter predstavila dela Šolske sekcije Združenja VSO.
Šulinova je spomnila, da se domoljubje prične doma, Jarc je izpostavil lepote Slovenije, Škrinjarjeva pa je dejala, da je zanjo domoljubje vse, kar je pogrešala v Jugoslaviji. Po njenem so vrednote slovenske osamosvojitve danes zopet ogrožene.
Območni odbor Združenja VSO Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica
Tekmovanje Mačkovec 13. Oktober 2018
V soboto, 13. oktobra, je Strelsko društvo VSO organiziralo strelsko tekmovanje na strelišču Mačkovec. Pomerili smo se v kategorijah puška VK – odprti merki 100 m in pištola / revorver VK na 25 m. Vzporedno s tekmo je potekal tudi trening z ostrostrelno puško na 500 m.
Posvet ''28 let TO RS, predhodnice Slovenske vojske''
9. oktober 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V ponedeljek, 8. oktobra, je v Muzeju VSO, v sodelovanju z Društvom MORiS Kočevska Reka, potekal javni posvet »28 let Teritorialne obrambe RS, predhodnice Slovenske vojske«.
Na posvetu so sodelovali Lojze Peterle, predsednik osamosvojitvene vlade, Janez Janša, obrambni minister osamosvojitvene vlade, Tone Krkovič, predsednik Društva MORiS Kočevska Reka, Aleš Hojs, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, Rade Klisarič, načelnik MSNZ za Dolenjsko pokrajino, Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta in dr. Stane Granda, zgodovinar. Pogovor je moderiral prof. mag. Jurij Pavel Emeršič, zgodovinar.
V nabito polni dvorani Muzeja VSO je prvi spregovoril predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, ki je na posvetu dejal: »Meni je decembra 1990 zadišalo po SV in ne po TO. Po mojem mnenju je nezaslišano in protiustavno, da se praznuje 50 let TO in da to podpirata predsednik države in državnega zbora«. Tudi minister Janša je dejal, da ni verjel, da se bomo 2018 pogovarjali o tem. »Ni pa to edini primer. Dobili smo že vabilo na proslavo Zbora kočevskih odposlancev ob 70. obletnici državnosti. Takrat sem dejal, da škoda da nam niso to že leta 1991 povedali, pa se ne bi še enkrat osamosvajali«. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca pa je dejal: »Jaz vem za koga sem se boril in pod kakšnimi insignijami. Kdor je bil na strani osamosvojitve, je to še danes, nasprotniki osamosvojitve zgodovino lahko potvarjajo, resnice pa ne morejo spremeniti«. Tone Krkovič je spomnil na razorožitev maja 1990: »Najbolj sramotno je, da praznujejo lastni poraz. TO RS je bila 15. maja 1990 samorazorožena. To je bil prvi korak agresije. Demosova vlada je tako prisegla že v vojnih razmerah« (16. 5. 1990).
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
TRENING STRELJANJA Z OSTROSTRELNO PUŠKO NA BAČU 31.8.2018
Člani SD – VSO smo se na povabilo strelskega društva Ljubljana udeležili treninga streljanja na velike razdalje na strelišču Bač.
Bloška polica
SD – VSO je v soboto 6. Oktobra 2018 na strelišču Bloška polica organiziralo strelsko tekmovanje s puško z »odprtimi merki« na 100 m ter pištolo oz. revorverjem na 25 m. Vzporedno s tekmovanjem je potekal tudi trening streljanja na razdaljah do 500 m z ostrostrelno puško.
Pristava 1990 - 2018
8. september 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Kot vsako leto, je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve v četrtek, 6. septembra, na Pristavi nad Stično, pripravilo slovesnost ob 28. obletnici enega najpomembnejših dogodkov za slovensko osamosvojitev. 7. septembra 1990 so najpomembnejši akterji MSNZ tedanji obrambni minister Janez Janša, načelnik MSNZ Tone Krkovič, poveljnik specialne enote policije Vinko Beznik, tedanji notranji minister Igor Bavčar in poveljnik posebnih enot policije Jože Kolenc, sprejeli in potrdili strateške dokumente za vojaško zavarovanje državnega osamosvajanja. Vsebina direktive je bil tajni bojni načrt, ki bi ga uporabili v primeru agresije JLA, načrt pa je bil izveden v času osamosvojitvene vojne leta 1991.
Osnovni vojni načrt narodne zaščite je bil preprost in logičen. V primeru oboroženega posega JLA bi morala narodna zaščita zavarovati ključne objekte, hkrati pa s hitrimi napadi na skladišča orožja in vojaške opreme zagotoviti možnosti za vpoklic popolnih formacij Teritorialne obrambe. Izdelani so bili podrobni načrti za posamezna skladišča in druge objekte. V svojih osnovnih zamislih so se ti načrti ob agresiji JLA junija 1991 potrdili tudi v praksi.
O pomembnosti dogodka pri osamosvajanju Slovenije je uvodoma spregovoril podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, podpredsednica Združenja VSO Mojca Škrinjar pa je izpostavila nenehno prizadevanje, da bi v slovenske učbenike za zgodovino prišlo več poglavij o slovenski osamosvojitvi in da bi učitelji temu posvetili več časa.
Slavnostni govornik na slovesnosti na Pristavi, Janez Janša, je ob spominjanju na ta pomembni dogodek dejal: “Ta dogodek je bil posledica vsega tistega, kar se je dogajalo spomladi leta 1990. Predvsem posledica prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji in razorožitve slovenske Teritorialne obrambe, s čimer se je pravzaprav vojna za Slovenijo začela.”
Celoten govor Janeza Janše je dostopen tukaj
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Ogled Muzeja slovenske osamosvojitve
29. avgust 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 29. avgusta, je Mladinska sekcija VSO Triglav organizirala strokovno ekskurzijo v Muzej slovenske osamosvojitve v Ljubljani. Zbrali smo se mladinci iz vseh koncev Slovenije in si tudi letos tradicionalno ogledali muzejsko zbirko Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, v kateri je vsako leto kakšna dopolnitev in nove razstave.
Za vodenje po muzeju se zahvaljujemo naši vodji Simoni Pavlič in generalnemu sekretarju Združenja VSO dr. Božu Predaliču.
Mladinska sekcija VSO Triglav
Pogovorni večer z Vero Mejak
27. avgust 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V petek, 24. avgusta, je v Muzeju VSO, v soorganizaciji Združenja VSO in Ženskega odbora SDS, potekalo pogovorno omizje s pravnico Vero Mejak, ki je spregovorila o spominih na demokratizacijo in osamosvojitev ter o aktualnem družbeno-političnem stanju duha v Sloveniji. Ob tem je Vera Mejak izpostavila: »Bili smo siti enopartijskega sistema, ki nas je peljal v prepad. Želeli smo si spremembe. Naučiti se moramo demokracije, kjer velja, da je potrebno vsakemu priznati svobodno izražanje misli in se podrediti volji večine.« Pogovor je moderirala poslanka v Državnem zboru RS Nada Brinovšek.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Pohod po poteh JBTZ
22. avgust 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 22. avgusta, so člani Mladinske sekcije VSO Triglav izvedli že 4. tradicionalni pohod po poteh četverice JBTZ. Pot jih je vodila od Roške ceste, kjer so potekala zborovanja v podporo četverici in tudi sojenje pred vojaškim sodiščem do Trga republike, ene od petih lokacij večjih zborovanj v organizaciji Odbora za varstvo človekovih pravic. Pot jih je nato vodila do Cankarjeve ceste, kjer so bili prostori podjetja MicroAda in kjer je SDV tudi našla sporni dokument, zaradi katerega se je četverica znašla v nemilosti partijskega sistema. Pohod so člani Mladinske sekcije VSO Triglav zaključili na Metelkovi ulici pri Hostlu Celica.
Mladinska sekcija VSO Triglav
Predstavitev zbornikov Vojna za Slovenijo in Bela knjiga slovenske osamosvojitve
16. avgust 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V četrtek, 16. avgusta, je v Muzeju slovenske osamosvojitve potekalo strokovno predavanje za mlade člane Združenja VSO ter predstavitev zbornikov Vojna za Slovenijo in Bela knjiga slovenske osamosvojitve. Zbornike je predstavil generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič, moderatorka pogovora pa je bila Simona Pavlič, vodja Mladinske sekcije VSO Triglav.
Mladinska sekcija VSO Triglav
Napad ZZB NOB na novinarja dr. Jožeta Možino
2. avgust 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V nadaljevanju objavljamo dopis, ki ga je predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, v znak javne podpore novinarju RTV Slovenija dr. Jožetu Možini, posredoval generalnemu direktorju RTV Slovenija Igorju Kaduncu.
Spoštovani generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc!
V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve zaskrbljeno spremljamo pogrom nad novinarjem javne RTV, zgodovinarjem, dr. Jožetom Možino, zaradi intervjuja, ki ga je opravil z zgodovinarjem dr. Jožetom Dežmanom in je bil na nacionalni televiziji predvajan 22. julija 2018. Kot nosilci vrednot slovenske osamosvojitve si 27 let po osamosvojitvi nismo predstavljali, da je navajanje zgodovinskih dejstev in resnice o naši polpretekli zgodovini lahko kakorkoli sporno ali celo deležno tako obskurnih napadov, kot si jih je v preteklih dneh privoščilo združenje borcev za vrednote NOB Slovenije, še posebej njihov predsednik Tit Turnšek. Ker je pritisk združenja borcev na javno RTV in vas osebno, bil prezentiran, kot njihova zahteva po odpustu oz. »kaznovanju« novinarja, izražamo naše ogorčenje nad dejstvom, da kot odgovorna oseba medija, ki naj bi bil neodvisen, nepristranski in pluralen, na te in podobne pritiske pristajate. Tudi odziva odgovorne urednice, na katero se v svojem pismu zvezi borcev sklicujete, v zaščito novinarja dr. Možine nismo zasledili, kar nas navdaja z slutnjo, da se vrh javne radiotelevizije boji »borcev«. Če je v letih pred našo osamosvojitvijo javna radio-televizija bila sestavni del enopartijskega sistema in so novinarji tam bili zgolj družbeno-politični delavci, si kaj takega danes nismo predstavljali. Zato bi od vas pričakovali, da primitivne pritiske dedičev tega enopartijskega sistema kategorično zavrnete in zavarujte novinarsko svobodo, še posebej zato, ker sta v intervjuju tako dr. Možina, kot dr. Dežman navajala zgolj zgodovinska dejstva.
Z Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, imamo tudi sami obilo podobnih izkušenj, ki smo jim bili priča v postopkih prijav na javne razpise za veteranske organizacije. Grožnje, ustrahovanja, žalitve, pritiski in laži so sestavni del njihovega dela in kažejo na dejstvo,da želijo tako kot so nekoč, tudi danes upravljati z državo. Menimo, da je ravnanje ZZB NOB, zlasti vodstva in predsednika Tita Turnška, sovražno dejanje in grožnja demokratičnemu podajanju strokovnega mnenja zgodovinarjev, zato je vredno vsakršne obsodbe, še posebej vaše! Leta 1991 si nismo izborili države zato, da bi nam še vedno vladali in nas ustrahovali sodelavci okupatorske JLA in njenih »vrednot«.
Novinarju javne RTV dr. Jožetu Možini izrekamo javno podporo in pričakujemo, da boste tudi Vi zavarovali in branili svojega sodelavca pred sramotnim obračunavanjem Zveze borcev.
Naj odkrivanje resnice nemoteno teče naprej!
Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO
Poklon pomembni obletnici
27. julij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Da človek stori nekaj domoljubnega, kar mu nalaga njegova lastna vest, se mora odločiti, četudi gre za dejanja, ki so skregana z zakonom. Štefan Šemrov je leta 1990 vedel, da je organiziranje Manevrske strukture narodne zaščite, obrambne organizacije v novo nastajajoči slovenski državi, skregano s takratnim zakonom. Temu navkljub se je 25. julija 1990 tajno sešel z Antonom Krkovičem na gradu Tabor v Laškem, kar štejejo kot začetek organiziranja te strukture na širšem celjskem območju.
Temu slovenskemu častniku, veteranu vojne za Slovenijo, v letu 2006 preminulemu Šemrovu, je lokalno Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve VSO Laško decembra leta 2016 na istem mestu, za njegov prispevek k slovenski osamosvojitvi, na obzidju gradu Tabor, odkrilo spominsko ploščo. Na pobudo predsednika Občinskega odbora Združenja VSO Laško, Srečka Javornika, so se letošnje obletnice tega pomembnega srečanja spomnili in se spominu velikega rojaka poklonili ob spominski plošči. Dogodka sta se razen pobudnika in članov odbora udeležila še predsednik Pokrajinskega združenja VSO Zahodna Štajerska in član predsedstva Združenja VSO Stane Zorko ter predsednica SDS Laško, Štefka Pavčnik. Obeležitve so se v sredo, 25. julija 2018, udeležili tudi praporščaki Združenja VSO.
Občinski odbor Združenja VSO Laško
5. Spominski pohod na Cesarski vrh
14. julij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
Pohod v spomin na umrla vojaka TO vsako leto privabi več udeležencev. Tako je bilo tudi letos na že 5. tradicionalnem pohodu 14. julija 2018.
Ob 10. uri je na Cesarskem vrhu potekala sveta maša, ki jo je daroval duhovnik Janez Kompare. Pri maši in na slovesnosti po sveti maši so s pesmijo sodelovali pevci Obrtniškega mešanega pevskega zbora Notranjska. Slavnostna govornica je bila poslanka v DZ RS Iva Dimic. Pohoda in spominske proslave so se udeležili tudi praporščaki Združenja VSO.
Hvala občini Logatec za denarno pomoč. Hvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zaplana, ki so skrbeli za varnost. Hvala obrtniškemu pevskemu zboru Notranjska, ki že vsa leta skrbi za ubrano petje. Hvala trobilcem, ki s svojimi glasbili ustvarijo še bolj slovesno vzdušje. Hvala praporščakom Združenja VSO. Posebna hvala OZVVS Logatec in OZVVS Vrhnika-Borovnica. Hvala Župniji Dolnji Logatec in njenemu župniku Janezu Komparetu. Hvala gospe Ivi Dimic za njen pogum in besede, ki jih je delila z nami. Za konec le še povabilo za prihodnje leto na 6. pohod.
Še povsem živo se spominjam tistega zgodnjega jutra, ko sta me z metanjem kamenčkov v okno in klicanjem prebudila Alojzi Čuk in Jože Tušar. Ko sem ju pozdravil skozi okno z vprašanjem. Zakaj me budita? "Veš Jože Domovina kliče" je dejal Alojzi. Seveda nisem bil presenečen, a vseeno ni bili lahko zapustiti ženo, otroka in dom.
Šele mnogo let po tem sem izvedel, da so nas takrat lahko vpoklicali zgolj zaradi uspešne akcije zavzetja vojaškega skladišča v Borovnici. Saj prej zaradi razorožitve TO sploh ni bilo dovolj orožja za našo obrambo.
Oblekel sem vojaško uniformo, ki sem jo hranil doma. Kapo, tako imenovano titovko s pripadajočim simbolom, pa dal ženi z naročilom, da jo uniči. Zbrali smo se v takrat nastajajoči obrtni coni za Kli-jem, od tam pa v Kališe, kjer so nas na hitro oborožili in že smo se v civilnem kamionu pod ponjavo peljali čez Rovte, Podlipo v Ligojno, kjer smo zasedli položaje. Skoraj vsi smo se dobro poznali, saj smo bili sosedje, sošolci, prijatelji...
Bila je vojna. Imeli smo pravo orožje in prave naboje in vse nas je bilo še kako strah. Tudi če ne bi bilo treba ubijati in ne izstreliti niti enega samega strela. Tisti ,ki je kdaj imel obute vojaške škornje to dobro ve.
Po nekaj dneh smo se premestili na nove položaje. Prav tukaj čez železniško progo v zapuščeni stavbi smo si pripravili zasilna ležišča.
Po podpisu Brionske deklaracije smo si lahko malo oddahnili. Kmalu izvemo, da se bomo lahko vrnili na svoje domove v objem svojih najdražjih. Že smo bili polni načrtov in idej za prihodnost. Tistega dne zjutraj, ko so nam sporočili, da se vrnemo domov, pa že načrtujemo postanek ob hladnem pivu na za vse primernem kraju, da nazdravimo srečnemu koncu.
Žal je bila usoda drugačna. Po dolgotrajnem čakanju je le prispelo vozilo na katerega smo naložili vso opremo in sebe. V polnem pričakovanju je kamion zapeljali čez železniško progo na cesto v smeri Logatca.
Silovit udarec, pok in mučna tišina. Kamion začne nekontrolirano peljati vzvratno. Nekdo zakliče "bežimo". Bali smo se eksplozije, saj je bil kamion poln eksploziva. Sedim povsem zadaj, zato med prvimi skočim in se ustavim na mostu čez železnico. Na srečo se kamion ustavi ob robu ceste. Takoj se vrnemo in pomagamo ranjenim iz njega. V dani situaciji ne vidiš celotne slike. Posvetiš se prvemu, ki mu lahko pomagaš. Takrat še nisem vedel za vso tragiko. Skušal sem pomagati prijatelju, ki se vsake toliko časa izgubi in spet pride nazaj. Ne verjameš, ko prvič slišiš, da dveh ni več. In res, eden sošolec in drugi sokrajan in še mlajši od mene. Čas se ustavi. Prebudi se eno veliko vprašanje zakaj, zakaj on, zakaj ne ti? Od nekje pride občutek krivde. Pa spet zakaj je Bog izbral onadva, zakaj ne mene? Ta odgovor še čakam. Vem pa, da bom z vso vnemo ohranjal spomin na soborca, ki nista oklevala tistega jutra, ko jima je nekdo drug, morda z drugačnimi besedami prišel povedat, da ju kliče Domovina.
Združenje VSO Logatec, Jože Leskovec
Brionska deklaracija in njen pomen za proces slovenske osamosvojitve
11. julij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 11. julija, je v prostorih Muzeja VSO potekala javna tribuna z naslovom »Brionska deklaracija in njen pomen za proces slovenske osamosvojitve«, na kateri sta sodelovala gosta dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve 1991 in zgodovinar prof. dr. Stane Granda. Pogovor je povezoval Franci Feltrin. Uvodoma je navzoče pozdravil tudi generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič.
Rupel je poslušalcem podrobno predstavil dogajanje v ozadju mnogih političnih pogajanj, ki so vodila do podpisa Brionske deklaracije in kasneje mednarodnega priznanja samostojne Slovenije. Dejal je, ga je bilo glavno vodilo beograjske strani, da Slovenija zopet vzpostavi stanje, kot je bilo pred 25. 6. 1991, vodilo Demosa pa, da pri pogajanjih nikakor ne sme biti storjen korak nazaj. Granda pa je predstavil zgodovinski pečat, ki so ga ta pogajanja pustila v procesu osamosvajanja Slovenije. V zaključnem delu je sledila razprava.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Obeležitev konca oboroženih spopadov v vojni za Slovenijo 1991
7. julij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V soboto, 7. julija, je v stolni cerkvi Svetega Nikolaja v Ljubljani potekala sveta maša ob 27. obletnici konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za Slovenijo 1991. Prvi vojaški vikar Slovenske vojske msgr. dr. Jože Plut je v svojem nagovoru poudaril, da tovrstnih dogodkov, razen vsakoletne maše za domovino, ki jo organizira naše združenje, žal ni, zato prosimo Boga, da bi znali ceniti državo, ki nam je bila dana, pa čeprav za ceno krvi.
Mašo je daroval ljubljanski škof msgr. dr. Franc Šuštar. V težkih časih osamosvajanja Slovenije sta se po njegovih besedah izkazali velika božja in človeška ljubezen, spomin na to obdobje pa je predvsem spomin na veliko medsebojno povezanost in solidarnost. Ob koncu pridige se je zahvalil za ljudi, ki so se borili v prvih vrstah - vojake, teritorialce in policiste - in tvegali svoje življenje ter vse, ki so sodelovali pri obrambi naše domovine.
Po maši je sledilo polaganje venca ter slovesnost ob spominski plošči. Nagovor v zahvalo in spomin vsem, ki so prispevali k zmagi v osamosvojitveni vojni in na vse, ki so gradili krščansko izročilo slovenskega naroda, je imel Slavko Kmetič, član predsedstva Združenja VSO.
Pri programu in med mašo so s pesmijo sodelovali tudi praporščaki Združenja VSO ter Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska, prireditev pa je moderirala Silvestra Sadar. V nagovoru je dejala, da je danes tu malo mladih, saj mnogi verujejo, da je vsaka tradicija bolj pomembna, kot krščanska. »A mi se ne damo - tu smo, da povezujemo spomine od pomnika, do pomnika« je zaključila.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Pohod v spomin na bitko v Krakovskem gozdu
30. junij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V soboto, 30. junija, je Območni odbor Združenja VSO Krško, Kostanjevica na Krki v Zalokah pripravil tradicionalni pohod in kulturno slovesnost v spomin na bitko in zmago v Krakovskem gozdu. Slavnostna govornica je bila podpredsednica Združenja VSO Mojca Škrinjar.
Območni odbor Združenja VSO Krško, Kostanjevica na Krki
Objave prispevkov naših članov
30. junij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V nadaljevanju si lahko na spletnih povezavah preberete zanimive prispevke članov Združenja VSO in pogovore z njimi o aktualnem dogajanju, objavljene v različnih slovenskih medijih.
''Ne vidim bolj izkušenega in bolj kompetentnega politika od Janše'' - Dimitrij Rupel, osamosvojitelj, dolgoletni zunanji minister - avtor Uroš Esih, 30.06.2018, Večer. Prispevek si lahko preberete tukaj
''Odprto pismo Spomenki Hribar in Borutu Pahorju'' - avtor dr. Dimitrij Rupel, 17.06.2018, Portal Plus. Prispevek si lahko preberete tukaj
''Prvo pismo iz zapora: Lahka pehota v sodobni vojni'' - avtor Igor Bavčar, 05.06.2018, Portal Plus. Prispevek si lahko preberete tukaj
''Igor Kokoškov, Veselin Vujović, Andrea Giani in Stane Kavčič'' - avtor Igor Bavčar, 30.05.2018, Časnik. Prispevek si lahko preberete tukaj
''Zgodovina ponavljačev ne spusti skozi, 2. del'' - avtor Igor Bavčar, 10.05.2018, Časnik. Prispevek si lahko preberete tukaj
''Zgodovina ponavljačev ne spusti skozi, 1. del'' - avtor Igor Bavčar, 07.05.2018, Časnik. Prispevek si lahko preberete tukaj
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Javna tribuna »Sestrelitev agresorskega helikopterja JNA«
28. junij 2018 - SPOROČILO ZA JAVNOST
V sredo, 27. junija, je v Muzeju VSO potekala javna tribuna »Sestrelitev agresorskega helikopterja JNA v Rožni dolini 1991«. Uvodne besede in spomin na dogodek je podal moderator podpredsednik Združenja VSO Franci Feltrin. Na tribuni so sodelovali predsednik Združenja VSO Aleš Hojs, predsednik Društva MORiS Kočevska Reka brigadir Tone Krkovič in zgodovinar prof. dr. Stane Granda.
Predsednik Aleš Hojs je dejal, da je naše združenje zavezano k obeležitvi dogodkov, ki so ključno pripomogli k zmagi v vojni za Slovenijo. Sem sodi tudi današnja javna tribuna, na kateri operiramo z dejstvi. Zračni prostor je bil v tistem trenutku zaprt, nujno je bilo vsakršno plovilo, ki bi v ta prostor zašlo, sestreliti. Vse to so dejstva. Resnici na ljubo, gospod Mrlak ni prestopil na slovensko stran, čeprav je kot pilot imel idealno priložnost. S tem v zvezi si lahko ogledate tudi nekaj izjav iz 33. nujne seja Odbora za obrambo z dne 13. 4. 2016, ki so dostopne tukaj
Krkovič je dodal, da je zanimivo, da se kopilota, Makedonca po rodu, nikjer niti ne omenja. Mrlak je bil jugoslovanski pilot, pika! Polno manipulacij je ob spornem nastopu ministrice Katičeve obelodanila RTV SLO v svojem prispevku. Zanimivo je tudi, da Nova24TV na ta dogodek sploh ni bila povabljena. Prebeg k nam je bil enostaven. Tega Mrlak ni naredil. Krkovič se je zavzel za pomoč družini, vrednotno-moralno pa ni prav, da se družino Mrlak vabi na sprejem svojcev umrlih v vojni za Slovenijo, saj gre pri tem za omalovaževanje svojcev slovenskih vojakov, ki so bili ubiti s strani agresorja.
O spominih na 27. junij 1991 je spregovoril tudi profesor zgodovine dr. Stane Granda: »Vse gre v smeri zmanjševanja pomena osamosvojitvene vojne. Temu se moramo upreti. Politiziranje Slovenske vojske je po ustavi prepovedano. Nasprotniki osamosvojitve si prisvajajo celotno civilno družbo, imamo samo še Združenje VSO in Društvo MORiS Kočevska Reka«.
Navzoči so izrazili obžalovanje, da sta društvi Sever in ZVVS podlegli politizaciji. Čas je, da se predsednik in vrhovni poveljnik Slovenske vojske Borut Pahor oglasi in zavzame za ohranitev in spoštovanje Slovenske vojske, ki je zmagala vojno za Slovenijo 1991.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Združenje VSO
Kontakt
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana
tel.: 08 382 35 30
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.