Novice

POGOVORNI VEČER Z DR. JOŽETOM MOŽINO

8864994ee457465d8428889641c1d30d-0001

OBELEŽITEV MOBILIZACIJSKO - TAKTIČNE VAJE PREMIK 91

V teh dneh, od 22. do 24. marca 1991 je v okviru priprav na osamosvojitve potekala mobilizacijsko taktična vaja Teritorialne obrambe, poznana pod imenom Premik 91. Cilji vaje so bili izvedba mobilizacije, preverjanje taktičnega delovanja enot TO ob napadih med premikom in protidiverzantski boj. Sodelovale so enote TO 6. in 2. pokrajinskega štaba za TO ter specialna brigada MORiS. Vaja se je začela z mobilizacijo na Vogerskem pri Novi Gorici, sledil je premik v smeri Postojna–Sodražica–Kočevje–Trebnje, končni cilj pa je bila Šmarjeta na Dolenjskem. Vaja Premik-91 je pokazala, da je Teritorialne obrambe Republike Slovenije pripravljena na obrambo domovine. 

V sredo, 23. marca je delegacija VSO obeležila ta dogodek. Vodja praporščakov in član predsedstva VSO Tomaž Svete je položil venec slave k pomniku. Na obeležitvi so sodelovali praporščaki VSO Severne Primorske. Zbrane je nagovorila generalna sekretarka VSO Simona Pavlič.

Združenje VSO 

FOT 1537-1 1

VABILO - MEDIJI 1991 IN DANES

vabilo-brezovuica

»TO JE NAŠA VOJNA. TREBA JIM JE POMAGATI, DA ZMAGAJO!« - POGOVORNI VEČER SLOVENIJA 1991 – UKRAJINA 2022

V Muzeju VSO je v četrtek, 17.3.2022 potekal pogovorni večer z naslovom »Slovenija 1991-Ukrajina 2022«. Na omizju, ki ga je moderirala zgodovinarka in TV voditeljica dr. Rosvita Pesek, so spregovorili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle ter ministra osamosvojitve vlade Jelko Kacin (za informiranje) in dr. Dimitrij Rupel (za zunanje zadeve).

Moderatorka je uvodoma dejala, da jo je zanimalo, kakšne obraze bo videla na tem večer in da je izid ne preseneča – namreč dvorano so napolnili ljudje, ki so doživeli vojno za Slovenijo 1991. leta in lahko čutijo z Ukrajino danes. Peskova je dejala, da kot TV voditeljica vidi veliko podobnosti med Slovenijo 1991 in Ukrajino danes. V nadaljevanju smo lahko videli tudi nekaj posnetkov jokajočih žena na slovenski in ukrajinski strani. »Solze so povsod enake« je dejala Peskova.

Osrednji gost večera Jelko Kacin se je spominjal, da ravno v teh dneh mineva 31 let od kar je prišel na položaj ministra za informiranje. Spomnil je, da je bila jugoslovanska armada v Sloveniji tako rekoč doma, tu so imeli orožje, skladišča, a so kljub temu v času vojne za Slovenijo napredovali zgolj kakih 50 km. Vojna na domačih tleh je vedno prednost, na tujem pa je to lahko velik hendikep. Umirati v tujini ni nikomur v interesu, zato je zgodba o Davidu in Goljati vedno enaka in Goljat vedno konča slabo. Kar se zdaj dogaja v Ukrajini, je reševanje vojaka Putina, ki je do kolen zlezel v blato. Vojska se mu sesipa iz ure v uro. A to še ne pomeni, da ne bo trmaril naprej. Pomembno ta hip je, da se začnejo pogajanja, pri katerih pa bo ključna navzočnost predstavnikov Evropske unije, ZDA in Kitajske. Po tej avanturi Putina nas čaka dolg proces, da ponovno vzpostavimo zaupanja vredne mehanizme za komunikacijo in zaupanje.

Peterle je dopolnil, da če greš z napačno predpostavko v vojno, zgrešiš cilj. Skrbi ga, da prvi človek Rusije ne mara Evrope. Po mnenju Lojzeta Peterleta bi bil mir, če bi bila Rusija obkrožena z evropskimi državami. Tako pa smo danes žrtve napačnih predpostavk. Spomnil je še, da je bila Ukrajina 6. država, ki nas je priznala, to je bila prva slovanska in večja država, če pustimo ob strani države, ki so nas sicer priznale, a ker same niso imele mednarodnega priznanja, to ne šteje.

Razpravi se je priključil dr. Dimitrij Rupel, ki je potegnil vzporednice med evropsko trojko v Beljaku v času vojne za Slovenijo in trojko evropskih predsednikov vlad v Kijevu. Peskova je spomnila, da noben tuji državnik ni prišel na razglasitev slovenske samostojnosti, prav tako ni nihče prišel v času vojne za Slovenijo. Zato je jasno, koliko Ukrajini pomeni navzočnost treh predsednikov in njihova podpora, ki ni samo v besedi.

Kacin je večer zaključil z besedami Ervina Hladnika – Milharčiča iz kolumne Ukrajina Odesa:

»Iz Kijeva in Harkiva nihče ne beži v Rusijo. Čez Ukrajino je šlo več evropske zgodovine kot čez marsikatero drugo evropsko državo. Tudi v Kijevu in Harkivu se hitro znajdemo. Na severu ni nič drugače. Avstrijska monarhija je leta 1914 v Gorici, Trstu, Gradiški, Istri in Dalmaciji rekrutirala sto tisoč vojakov in jih poslal av Galicijo. Petindvajset tisoč jih je pokopanih okoli Lviva in Przemysla, skozi katera sedaj čez Krpate bežijo milijoni ukrajinskih beguncev. Tam je pokopan tudi brat moje none Ivan. Z Ukrajinci imamo skupno zgodovino. To je naša vojna. Treba jim je pomagati, da zmagajo«

Združenje VSO

20220317 181148

VABILO - POGOVORNI VEČER "SVOBODA IN UPANJE"

cerjak-knjiga

OBVESTILO O ZAPRTJU - 15. 3. 2022 in 16. 3. 2022

Spoštovani,

 

v torek, 15. 3. 2022, in sredo, 16. 3. 2022, bo Muzejska zbirka VSO izjemoma zaprta za obiskovalce. 

 

Hvala za razumevanje. 

VABILO - SHOD V PODPORO UKRAJINI

Združenje VSO je ogorčeno zaradi ruske agresije na suvereno Ukrajino, nad pobijanjem civilistov in otrok. Vse napore je potrebno vključiti v zaustavitev vojne in mir v svetu. Ob vstopu v postni čas, ko je tudi katoliški svet združen v molitvi za mir v Ukrajini, vas vabimo na shod v podporo Ukrajini, ki bo danes, 2. 3. 2022, na Kongresnem trgu v Ljubljani. Spregovorili bodo Mikhaylo F. Brodovych, ambasador republike Ukrajine v Sloveniji, Janez Janša, predsednik vlade RS, Zdravko Počivalšek, podpredsednik vlade RS, Jevgenij Gorešnik, predstavnik kulturnega društva Ljubljana - Kijev, Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS in Matej Tonin, podpredsednik vlade RS. 

274819330 5004824246251969 5361560437867814146 n

POGOVORNI VEČER Z ZGODOVINARJEM DR. JOŽETOM MOŽINO V NOVI GORICI

V petek, 25.2.2022 je v Šempasu v Novi Gorici potekal pogovorni večer z zgodovinarjem dr. Jožetom Možino. 

Dr. Jože Možina je zgodovinar mlajše generacije, zaposlen kot novinar, voditelj in avtor dokumentarnih filmov na TV SLO. Je režiser nekaterih najodmevnejših dokumentarnih filmov iz obdobja slovenskega osamosvajanja: Slovenski plebiscit, Domovina, Dosje: Slobodan Milošević, Urok Depale vasi. Prejel je številne nagrade v Sloveniji, v ZDA (najboljši režiser dokumentarnih filmov na festivalu ITN v Hollywoodu), v Kanadi in v Indoneziji. Leta 2014 je za izjemno odmeven dokumentarni film o misijonarju Opeki in druge dokumentarne stvaritve prejel Nagrado Prešernovega sklada.

Na pogovornem večeru je spregovoril o svojem delu, spominih na osamosvojitev RS ter o svoji knjigi Slovenski razkol.

VSO Nova Gorica 

 
274661271 10160092404862249 7675126250091560803 n
 

VABILO - POGOVORNI VEČER Z DR. JOŽETOM MOŽINO

Pogovorni večer JožeMožina

OBVESTILO O ZAPRTJU - 1. 3. 2022 in 2. 3. 2022

Spoštovani,

 

v torek, 1. 3. 2022, in sredo, 2. 3. 2022, bo Muzejska zbirka VSO izjemoma zaprta za obiskovalce. 

 

Hvala za razumevanje. 

OBVESTILO O PONOVNEM ODPRTJU MUZEJSKE ZBIRKE

Spoštovani obiskovalci,

 

obveščamo vas, da je Muzejska zbirka VSO zaradi sprostitve ukrepov v boju zoper pandemijo Covid 19 ponovno odprta za ogled. Še vedno je obvezno razkuževanje rok ob vstopu ter uporaba zaščitne maske. 

 

Vabljeni!

KOMEMORACIJA ZA DR. JOŽETA PUČNIKA

Ob obletnici smrti dr. Jožeta Pučnika, 11. januarja 2022, smo člani odbora VSO Ptuj- Destrnik položili venec in prižgali svečko spomina na njegovem grobu na Črešnjevcu. V kratki komemoraciji smo se z lepimi besedami in mislimi spomnili na motor slovenske osamosvojitve, dr. Jožeta Pučnika in njegov prispevek pri demokratizaciji osamosvojitve. 

VSO Ptuj Destrnik

271650991 4511494258976102 6069354862210822715 n

O MEDNARODNEM PRIZNANJU IN STATUSU VOJNEGA VETERANA

Na letošnji prvi redni in slavnostni seji so se minuli petek sešli člani predsedstva občinskega odbora VSO Laško. Prva slavnostna seja je bila v znamenju obeležitve 30-letnice mednarodnega priznanja naše države, o čemer je spregovoril član predsedstva Združenja VSO, Slavko Kmetič. Po sprejetju Deklaracije o neodvisnosti 25. junija 1991 in temeljne ustavne listine, je naša država podala samostojna in neodvisna država. A to dokazati v mednarodnem prostoru bi bilo lahko. Kmetič je spomnil, kako nenaklonjeno je bilo mednarodno okolje slovenski osamosvojitvi, še bolj pa mednarodnemu priznanju. Ob številnih prizadevanjih tudi naših ljudi v diaspori in močnemu delovanju naše diplomacije so se druga za drugo vrstila priznavanja naše države. Najprej smo drug drugega priznali s sosednjo Hrvaško (26.6.1991), s katero smo vsaka zase stopili na negotovo pot samostojnosti. Potem so v poletnih mesecih sledile baltske države, večina evropskih držav nas je priznala 15. januarja 1992 (tudi priznanje Nemčije in Švedske je začelo veljati s tem datumom), ki je hkrati datum, na katerega obeležujemo naše mednarodno priznanje, članica OZN pa je Slovenija postali 22. maja 1992.

Druga pereča tema, ki žuli številne, ki so tvorno sodelovali pri osamosvojitvenih procesih, pa je pridobitev statusa vojnega veterana. O tej temi je spregovoril predsednik nadzornega odbora Združenja VSO, Radovan Cerjak. Opozoril je, v kakšnih okoliščinah je bil leta 1995 sprejet zakon o vojnih veteranih (veljati je začel v začetku leta 1996), kako nenaklonjena je bila osamosvojitvi in tudi pridobitvi tega statusa takratna vladajoča LDS in da tudi dandanes ni kaj dosti drugače. Da je tistim, ki tak status že imajo, najlaže uveljavljati brezplačno dodatno zdravstveno zavarovanje, vse ostalo pa je nedostopno. Na upravni enoti terjajo od kandidatov dokaze, da so bili v času vojne vpisani v različne evidence, ki jih v vojnem obdobju ni bilo, zato je tak status težko dokazati. O svojih konkretnih, bridkih in do zdaj neuspešnih poskusih, da bi do tega statusa prišel, je govoril domačin, Jože Deželak, ki je bil v času vojne vključen v narodno zaščito in večino povelj je dobil ustno. Zato so se strinjali, da bi bilo potrebno napisati novi zakon o vojnih veteranih, ki bi pridobitev tega statusa urejal na novo in bolj pravično.

Na redni seji pa so člani predsedstva VSO Laško analizirali lanskoletno delo in ugotovili, da so bili zelo dejavni, če že ne najbolj, pa med najbolj dejavnimi odbori v VSO. Dogovorili so se tudi, kaj bodo počeli letos. Tradicionalno februarsko prireditev Enotni v zmagi bodo zaradi epidemioloških razmer in da bi ohranila svoj laški značaj, prestavili na maj, ko se lahko odvija na prostem, sodelovalo pa bo lahko tudi veliko članov, pa tudi otrok, da bi to prireditev popestrili. Obeležili pa bodo tudi obletnico dviga slovenske zastave v Zgornji Rečici in obletnico formiranja MSNZ, decembra pa se bodo poklonili spominu Štefana Šemrova in če bo vse po sreči, bodo začeli zbirati gradivo za knjigo o osamosvojitvi v Laškem ter dokumentarca o Štefanu Šemrovu.

VSO Laško 

VABILO K SODELOVANJU: FOTO NATEČAJ: PO SLEDEH ZGPDOVINE - 30 LET NAŠE DOMOVINE

 

foto natečaj - vso - 2022

OBVESTILO O ZAČASNEM ZAPRTJU MUZEJSKE ZBIRKE VSO

Obveščamo vas, da do nadaljnjega (do izboljšanja epidemioloških razmer) Muzejska zbirka Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve zaprta za obiskovalce. 

 

Zahvaljujemo se vam za razumevanje. 

 

Združenje VSO

 

 

NAPOVEDNIK: FILM HREPENENJE NARODA NA RTV SLO 2

Igrano-dokumentarni film HREPENENJE NARODA danes ob 16:45 na RTV SLO 2.

Hrepenenje naroda je zgodba o vojni za Slovenijo z rekonstrukcijami najbolj znanih spopadov z JLA in pričevanji udeležencev. V filmu so nastopili tudi Slavko Kmetič, Franci Feltrin, Janez Janša, Zoran Dernovšek, Igor Bavčar, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel. Scenarij in režija Matjaž Mihelčič, direktor fotografije Bernard Perme.

Film bo po predvajanju na voljo še 30 dni na RTV portalu: www.rtvslo.si/tv. 

 

265842788 4830640773667093 3225339885633574003 n

NAGOVOR PREDSEDNIKA VSO LOJZETA PETERLETA

V nadaljevanju objavljamo govor predsednika Združenja VSO in predsednika osamosvojitvene vlade 1990-1992 Lojzeta Peterleta, ki ga je imel 21. decembra 2021 v Državnem zboru. 


***

Spoštovani predsedniki, poslanke in poslanci, prvi načelnik Slovenske vojske, visoki gostje, pevci in glasbeniki, gospe in gospodje!

 

Počaščen sem z visoko častjo, da lahko v letu tridesetletnice proglasitve samostojne in demokratične države Republike Slovenije nagovorim tiste, ki so jim volilke in volilci aprila 1990 zaupali odgovornost za uresničitev najvišjega političnega cilja slovenskega naroda,

Tu smo oblikovali prvi demokratično izvoljeni slovenski parlament, tu smo izvolili vlado, ki je prevzela nase ključne operativne naloge osamosvajanja, tu smo podpisali sporazum političnih strank o izvedbi plebiscita, tu smo brez glasu proti sprejeli zakon o plebiscitu, tu smo potrdili Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in tu smo potrdili našo ustavo.

Dragi takratni izvoljeni kolegice in kolegi, zakaj pa nam je po stoletjih sanj, želja in deklaracij v enem letu uspel zgodovinski met? Se spomnite visokih obiskovalcev, ki so nam govorili, naj ne sanjamo, da nas nihče ne bo podprl, da je politika umetnost mogočega?

Se spomnite tistih, ki so govorili o revanšizmu in novih krivicah? Nekateri so pričakovali, da bomo ravnali kot zmagovalci leta 1945.

Namenili smo se menjati državo in politični sistem, nismo delali na polarizaciji, nismo polnili kraških brezen s tistimi, ki so mislili drugače, nismo imeli političnih zapornikov. Delali smo za skupni cilj brez primere. V vladi so bili ministri, ki niso bili člani Demosa oziroma so bili iz opozicijskih strank. Pred kratkim preminuli minister osamosvojitvene vlade dr. Ingo Pasch je dejal, da smo imeli vlado narodne enotnosti.

Uspeli smo, ker smo imeli prvič v zgodovini izpolnjene temeljne politične pogoje - zakonodajno večino in enotno izvršilno oblast, kar je posledica zmage DEMOS-a.Brez tega ključnega izraza politične volje JLA ne bi razorožila slovenske teritorijalne obrambe na dan izvolitve vlade in tudi ne bi bilo plebiscita. Rezultat prvih demokratičnih volitev je temelj in izhodišče   vsemu, kar je sledilo.

Padec berlinskega zidu in razpad komunizma sta razrahljala zunanjepolitični okvir, nista pa bila garant za uspeh. Ključni za naš uspeh sta bili pripravljenost - tudi na vojno - in politična enotnost v kritičnih trenutkih. In priprave na osamosvajanje se niso začele šele po plebiscitu. En teden pred plebiscitom smo v Kočevski Reki z vojaškim postrojem pokazali, da bomo branili voljo naroda, če bo treba, tudi z vojaškimi sredstvi. Tisti teden smo imeli pripravljen že tudi rezervni denar. Če ne bi bilo tako, mi danes ne bi veliko zborovali.

Vprašal sem se, kako bi bilo,če bi spomladi 1990 ob postavitvi Skupščine in vlade, ali decembra istega leta pred plebiscitom, ali ob sprejemanju Temeljne ustavne listine prevladal sovražni govor in volja po polarizaciji. Tvegali bi zgodovinski polom, razkol, mogoče tudi spopad in peto kolono. Bi razdeljeni lahko dosegli mednarodno priznanje?

Se spomnite, kako smo demonstrirali na Roški za Borštnerja, Janšo, Tasiča in Zavrla? Z rožami, ne z granitom. Kdor ima granit v roki, ga ima tudi v glavi.

V jubilejnem letu smo lahko brali analitike, ki so secirali politične razlike na poti v osamosvojitev, še posebej v DEMOS-u. Ni bilo enostavno voditi vlade šestih strank, ni bilo vedno lahko v parlamentu, tudi ne na diplomatskem parketu, ampak na koncu šteje rezultat, ki je Slovenijo premaknil za svetlobni korak naprej. Vi niste bili samo njegova priča, vi ste ga soustvarjali. Zato sem vam hvaležen za vaš delež.

Osamosvojitev nas je povezala in izpeljali smo jo za vse. Zato jo lahko skupaj praznujemo. Osamosvojitev je vrednota in svetinja, ki gre čez vse, kar se je dogajalo z nami v zgodovini. Ne ukinja razlik za nazaj, ponuja pa zavezujoč okvir za naprej.

Spoštovani zbor!

Bližajo so nove parlamentarne volitve. Vsak ima pravico vstopiti v ring slovenske demokracije in se boriti za svoje ideje, nihče pa nima pravice delati proti ustavi, časti in dostojanstvu slovenske države.

Polarizacija brez primere nas je postavila pred jasno izbiro: ali gremo naprej po demokratični, osamosvojitveni, ustavni in evropski poti, ali pa v terminologijo in ravnanje, ki pozna samo “naše” in se poslužuje za doseganje svojih ciljev tudi nasilja.

Ko bi v stiski morali vsi vleči isto vrv, so eni cepljeni, drugi necepljeni, številni pa razcepljeni.

Je v razcepljenosti kakšna dodana vrednost? Nam bo to pomagalo naprej? Lahko razcepljeni gradimo sožitno Slovenijo in združeno Evropo?

Gospe in gospodje, naprej nas pelje samo ustavna smer in duh iz katerega smo postavili samostojno Slovenijo. Takrat smo bili vsi “naši”. Ob novih izzivih vse bolj polarnega sveta so potrebni novi skupni cilji. Nič skupnega pa ni mogoče doseči brez temeljenega spoštovanja drugega in drugačnega ter volje po sožitju.

Da bi dosegli to, spoštovani predsedniki in dragi nekdanji poslanski kolegi, predlagam Sloveniji pred volitvami močan poživitveni odmerek, da bo demokratični in osamosvojitveni celični program postal trajna sestavina slovenske DNK in da se bo poznalo to tudi na politični kulturi. “O morebitnih stranskih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom".

Vesel Božič in naklonjeno leto 2022!

Bog živi samostojno in demokratično Slovenijo!

 

KNJIGA MED BRALCI

Simon in popotovanje v svet državnih simbolov je knjiga avtorice Tine Matoz, ki je izšla pri Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve ob letošnji okrogli, 30-letnici naše osamosvojitve.

Zanimiva, poljudno napisana knjiga je namenjena najmlajšim, ki že sami berejo, ko je ravno čas, da spoznajo ključne državne simbole. Še bolj kot to pa je pomembno, da takšna poučna knjiga pride do bralcev. Zato je predsednik OO VSO Laško, Srečko Javornik vzel pot pod noge in knjigo predstavil najprej vodji podružnične šole v Rečici, nato pa pred dvema dnevoma knjige predal ravnatelju OŠ Primoža Trubarja Laško, Marku Sajku. Knjige zdaj romajo v vse šolske knjižnice in in na seznam bralne značke.

 

Za Simonovih pustolovščine, povezanih z državnimi simboli, je bogatejša tudi OŠ Antona Aškerca v Rimskih Toplicah. Tudi tam jih je ravnatelj Andrej Podpečan knjige hvaležno prevzel. Za radovedne, znanja željne mladeniče in mladenke bo branje te knjige morda prvo srečanje s slovenskimi državnimi simboli in, v nadaljevanju, tudi z našo zgodovino.

VSO Laško

VSO knjige 8 12 1

 

 

SLAVNOSTNA SEJA VSO LAŠKO IN IZJAVA ZA JAVNOST

 

V torek, 30. novembra 2021 je predsedstvo VSO Laško preko ZOOOM sistema izpeljalo slavnostno sejo v počastitev sestanka v Poljčah, na katerem je bila sprejeta odločitev za izvedbo plebiscita. Slavnostna govornica je bila generalna sekretarka VSO Simona Pavlič, ki je poudarila pomen demokratičnih premikov, ki so bili predpogoj in ključni del osamosvojitvenega procesa. Združenje VSO je edino veteransko in domoljubno društvo, ki obeležuje tudi dogodke vezane na demokratizacijo Slovenije, od prispevka intelektualcev o slovenski stvarnosti v 57. številki Nove revije, do procesa proti četverici JBTZ, ki je pomenil rojstvo slovenske pomladi, Majniške deklaracije 1989, do stavke delavcev v Litostroju in nastanka prvih opozicijskih strank ter stavke strojevodij in ustanovitev prvih od režima neodvisnih sindikatov, ter vse, kar je pripeljalo do prvih večstrankarskih volitev po II. svetovni vojni, zmage Demosa s programom samostojna Slovenija. Pavličeva je izrazila hvaležnost odboru za vse, kar delajo, da se vrednote slovenske osamosvojitve širijo. Zbrane je nagovoril tudi član predsedstva VSO, nekdanji predsednik VSO ter akter osamosvojitvenega dogajanja Slavko Kmetič, ki je orisal aktualne razmere ter izrazil obžalovanje, da je predsednik RS Borut Pahor na predvečer obletnice mitinga resnice, ki ga ni bilo, na sprejem povabil le predstavnike veteranskega društva Sever, ne pa tudi strojevodij, ki so že šest dni pred 1.12.1989 napovedali, da bodo zaustavili vse vlake mitingašev. T.i. mitinga na koncu sploh ni bilo.

V nadaljevanju redne seje se je predsedstvo občinskega odbora VSO Laško odločilo, da poda javno izjavo vsled dogodkom v predsedniški palači. Obravnavali so tudi plan dela v prihajajočem letu, izrazili zadovoljstvo nad izidom knjige Simon in popotovanje v svet državnih simbolov ter povedali, da je knjiga med šolami in vrtci v občini Laško odlično sprejeta. Za tehnično izvedbo slavnostne in redne seje se zahvaljujemo Boži Herek in TV Krpan. 

V nadaljevanju objavljamo javno izjavo odbora Laško.

VSO Laško

IZJAVA
"Pred več kot tremi desetletji, leta 1989, so takratni organi za notranje zadeve z akcijo Sever zaščitili demokratične procese v Sloveniji. S tem so omogočili razvoj nadaljnjih demokratičnih dogodkov in aktivnosti, prve demokratične volitve ter nastanek samostojne in neodvisne države Republike Slovenije," je del zapisa na spletni strani predsednika države, g. Boruta Pahorja ob tem, ko je včeraj priredil slovesnost v počastitev akcije Sever, ki naj bi preprečila miting resnice 1. decembra 1989 v Ljubljani. Zapis je precej ohlapen, dogodek pa je temeljil na neresničnem, enostranskem podajanju dejstev.
Člani predsedstva občinskega odbora VSO Laško, ki smo se tudi ravno včeraj sešli na svoji redni in slavnostni seji smo začudeni, da je predsednik Republike Slovenije g. Pahor, katerega delo sicer cenimo in spoštujemo, v svojo predsedniško palačo povabil zgolj najvišje predstavnike Združenja Sever, Zveze policijskih in veteranskih društev, ne pa tudi predstavnikov takratnega vodstva Sindikata strojevodij Slovenije in Istre, s Slavkom Kmetičem na čelu.
Spomniti velja, da je prav ta sindikat vsej takratni jugoslovanski javnosti že 24. novembra leta 1989 odločno povedal, da ne bodo vozili vlakov z udeleženci napovedanega mitinga resnice v Ljubjani, niti v kakem drugem slovenskem kraju. Najavljenih je bilo namreč 12 posebnih vlakov s 25.000 udeleženci mitinga resnice, ki naj bi bil 1. decembra 1989 v Ljubljani. Prav zaradi tega pogumnega dejanja vodstva in članov Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre so organizatorji ta miting odpovedali.
Tako so v predsedniški palači včeraj slavili dogodek, ki se ni zgodil.
Občinski odbor VSO Laško meni, da so takšna dejanja neprimerna, saj je takšno prikrajanje zgodovine škodljivo in ne koristi nikomur. Ne državljanom, še manj pa osebi in institutu predsednika države.
S spoštovanjem,
Srečko Javornik
predsednik OO VSO Laško
poslano:
- uradu predsednika RS
- medijem
- v spis
259844203 857696058248555 2275573120363957508 n

ODPOVED SLOVESNOSTI OB 31. OBLETNICI ODLOČITVE O SLOVENSKI SAMOSTOJNOSTI POLJČE 1990 - 2021

 

Spoštovani!

 

Združenje VSO je za v torek, 9. 11. 2021, pripravljalo prireditev v počastitev sestanka v Poljčah 1990, kjer je bila sprejeta odločitev za izvedbo plebiscita, na katerem smo se Slovenke in Slovenci odločali, ali želimo živeti v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji? Kljub temu, da bi napovedan dogodek pravno-formalno zadostil pogojem varne izvedbe prireditve, smo se v Združenju VSO odločili, da v luči razumevanja trenutne epidemiološke situacije dogodek odpovemo in ga prestavimo za nedoločen čas, ko bodo razmere to dopuščale. 

Ostanimo zdravi in hvala za razumevanje!

 

Združenje VSO

Obvestila članom

Kontakt

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve

Zaloška cesta 65, 1000 Ljubljana

tel.: 08 382 35 30

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Kontakt za medije:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Z uporabo naših spletnih storitev soglašate z uporabo piškotkov. Želim izvedeti več >>